Danes smo imeli prav poseben dan. Skupni prostor se je kar tresel od glasnega smeha, ki smo si ga podarjali ob številnih družabnih igrah in medsebojnem klepetu.
Pridne roke so spekle številne palačinke, iz katerih sta kapljala marmelada in čokoladni namaz. Dan smo zaključili s sv. mašo, ki se je dotaknila vsakega na svoj način. V spominu mi ostajajo številni ministranti, bogata pridiga, prisrčno sodelovanje, srčno in glasno prepevanje ob klavirju, čelu, kahonu, številnih kitarah, basu, mirne vesti lahko rečem – eden lepših dni v tem šolskem letu.
Zakaj je bil še poseben? Ja, mogoče tudi zaradi tega, ker smo se nastavljali fotografskemu objektivu in na koncu ugotovili, da nismo vstavili spominske kartice. Hm. Hahaha. ?
Rihard Režek, ravnatelj JDD
Naknadno smo uspeli dobiti utrinka s svete maše – še sreča, da se najde v žepu tudi telefon.
