V obdobju mobilnosti sem obiskovala predvsem pouk različnih učnih predmetov. Prvi dan smo najprej na uvodnem sestanku delno prilagodili in potrdili potek celotnega tedna. Gostitelji so predstavili organizacijo šole in pouka, osnovno filozofijo, po kateri delujejo, v osnovi so predstavili spletno platformo, s pomočjo katere spremljajo dijakov delo, njegove cilje in uspešnost pri njihovem doseganju teh ciljev.

Prvi dan sem hospitirala pri urah švedščine, religije in angleščine. Vsak dan smo po vsaki uri pouka imeli tudi kratko pedagoško razpravo, na kateri smo se pogovarjali o načrtovanju, namenih in ciljih ter sami izvedbi učne ure.

Naslednji dan sem hospitirala pri dveh urah biologije (različnih zahtevnostnih nivojev) in matematike, poleg tega pa so nam gostitelji bolj podrobno predstavili njihovo spletno platformo, kjer imajo dijaki dostop do različnega učnega gradiva, učitelji pa možnosti dodeljevanja nalog, sprotnega spremljanja dela dijakov, možnosti ocenjevanja znanja …

Tretji dan sem ponovno hospitirala pri urah pouka angleščine, psihologije in matematike. Gostitelji pa so pripravili tudi predstavitev njihovega izobraževalnega sistema (po celotni vertikali).

Zadnji dan pa sem hospitirala pri uri naravoslovja – kemiji in angleščini. Poleg tega so gostitelji zadnji dan namenili veliko časa mojim vprašanjem, na katera so kompleksno odgovarjali. Veliko časa smo namenili načinom spremljanja in ocenjevanja znanja in vlogi učitelja tudi kot mentorja pri spremljanju in napredovanju dijakov. Pri tem so mi podrobno predstavili ta del njihove spletne platforme, s pomočjo katere spremljajo delo dijakov in jim sproti podajajo povratne informacije o njihovi uspešnosti.

Nekaj ključnih poudarkov

• Na začetku uro vsi učitelji na tablo napišejo in dijakom na hitro (res v stavku ali dveh) predstavijo temo, potek (aktivnosti) in cilje ure. Tekom ure s pomočjo tega spremljajo potek in tudi uspešnost ure. Mislim, da to tudi dodatno motivira dijake k sodelovanju in delu/učenju.
• Enotnost učiteljev pri osnovnih zahtevah: jasno imajo določena (tudi vzgojna) pravila, ki se jih držijo vsi učitelji in jih zato tudi dijaki sprejmejo kot nujno potrebna. To vnaša občutek reda in varnosti (za vse).
• Spletna platforma, preko katere spremljajo uspešnost dela dijakov in jim podajajo povratne informacije: njihova spletna redovalnica ni zbir preteklih ocen, pač pa napoved njihove uspešnosti ob koncu leta. Ta platforma omogoča tudi komunikacijo med učitelji, kar dodatno omogoča izmenjavo informacij, mnenj in pričakovanj med kolegi. Vse to je namenjeno podpori dijakom pri njihovem delu. Pri tem se mi zelo koristni zdijo določeni kriteriji znanja na treh različnih nivojih (minimalno znanje, osnovno/temeljno znanje in zahtevnejši nivo).
• Na hodnikih šole imajo stole in mize, ki so namenjeni delu ali druženju dijakov in učiteljev. Ves čas pouka pa je vsaj en učitelj prisoten pri tem, kar spodbuja spontane pogovore med dijaki in učitelji, poleg tega pa dviga občutek varnosti pri dijakih. To ni “dežurni” učitelj, saj je zgolj prisoten (dela svoje delo, dokler se ne pojavi potreba ali priložnost za pogovor).

Mirjam Erce Vratuša