Astronomski dan za osmošolce

7. novembra smo imeli osmošolci astronomski dan. Po odmoru smo se 8. a in 8. b zbrali pred fizikalno učilnico. Profesor fizike nam je sprva povedal, kaj bomo počeli, nato nam je pokazal še 2 videoposnetka, da bi lažje razumeli, zakaj bomo naslednje 3 šolske ure raziskovali pri astronomskih delavnicah. Po ogledu posnetkov smo se polni zamisli razdelili v 10 skupin po 5 učencev. Ker so na Marsu našli vodo, ki jo je bilo potrebno z mesta, kjer so jo odkrili, prepeljati v bazno postajo, je bila naloga vsake skupine, da je izdelala vozilo, ki bi lahko vozilo po Marsu (oz. kot v našem primeru po gladkih tleh, po hribu navzgor in po hrapavi podlagi – brisači). Vsaka skupina je dobila tudi »150.000 €«, s katerimi si je lahko kupila sestavne dele svojega vozila. Vozilo je moralo biti čim bolj poceni ter čim lažje, saj ga je bilo potrebno spraviti z Zemlje na Mars. Za izgradnjo svojih sanjskih vozil smo imeli veliko materiala, ki smo ga morali kupiti. Vsi so imeli zanimive ideje. Žal so nekateri preveč pazili ali na težo ali pa na ceno vozila, zato nekatera niso delovala najbolje. Med delom smo se vsi zabavali in uživali v druženju s sošolci ter ob učenju novih stvari na drugačen način. Ob 12h smo začeli s predstavitvami vozil in tekmovanjem. Predstavitev se je uspešno končala ob 12.30.

Zadnji dve uri smo se učenci razdelili nazaj v oddelka A in B ter nadaljevali še z dvema delavnicama. Učenci 8. a smo šli v naravoslovno učilnico, kjer nas je gospa Andromako poučila o hrani in njenem okusu v vesolju. Najprej smo morali ugotoviti, kje na jeziku okušamo kateri okus (kje okušamo sladko, kje kislo itd.). Po skupinah smo preizkušali 4 tekočine (slano, sladko, grenko, kislo) in si označili mesto na jeziku, kjer je bil okus najbolj izrazit. Ugotovili smo tudi, da z mešanjem sladke vode in soka grenivke dobimo odlično zmes. Na koncu so prostovoljci z zavezanimi očmi okušali različne vrste hrane in jo skušali prepoznati po okusu. Največ jih je pravilno ugotovilo, ko je šlo za čokoladni napitek.

Po majhni malici smo odšli v telovadnico, kjer smo se učili, kako mora biti astronavt pripravljen na odpravo v vesolje. Tam smo imeli pri gospodu Denisu poligon, ki je testiral našo spretnost, hitrost, agilnost in vzdržljivost. Pri gospodu Urošu smo preizkušali našo moč in vzdržljivost, ko smo v eni minuti poskušali narediti čim več vojaških sklec. Pri gospe Petri pa smo preizkušali naše reflekse. Postavili smo se v pare. Prvi je prijel ravnilo na enem koncu, drugi pa se je pripravil, da ga bo ujel. Ko ga je prvi nenapovedano spustil, ga je moral drugi čim hitreje ujeti. Daljšo pot, kot je ravnilo prepotovalo, slabši so naši refleksi. Z ravnila smo prebrali dolžino, ki jo je prepotovalo, in s pomočjo enačbe ugotovili naš odzivni čas. Rekordno hiter odzivni čas je bil pri tistem, pri katerem je ravnilo prepotovalo samo 2 cm, torej je bil odzivni čas 63 ms.

Na žalost je bilo zvečer slabo vreme, zato je bilo opazovanje nočnega neba prestavljeno na kasnejši datum.

Sara Bonzanni, Ajda Lombardo in Lili Kovačič

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.