V Vrbju peli smo na zvok kitare,
spominjajoč se Tebe, veseli se smejali.
Pustili za seboj smo čase stare,
obrazi, v Duhu obnovljeni, so sijali.
V Vrbju nedaleč Žalca je čudovit dom duhovnosti. Prav blizu žubori potok, skoraj reka, vsenaokrog pa je polno dreves in drugega zelenja. Naš 7. a se je odločil, da tam preživi nekaj dni v duhovni poglobljenosti. Gospod jim je govoril tako po kaplanu Marku kot po božji besedi, ki so jo premišljevali v tišini. Učenci so se povezali med sabo z nevidnimi nitkami prijateljstva. Razrednik Ambrož in učiteljica biologije Jerneja pa sta skrbela, da so si naravo pogledali tudi skozi naravoslovne oči.
