Od koder burja vleče
iz stare hiše speče sreče
je k nam prišel v gosti
prijazen mož in z barvami.
V zgodbi nam naslikal je
življenje svoje in srce.
Prejšnji teden je bil na naši šoli slovesen za vse bralne značkarje. Slovesno smo zaključili celoletni napor še posebej vnetih bralcev, ki jih je s svojo prisotnostjo počastil imeniten gost. Iz Senožeč se je namreč k nam pripeljal slikar, ilustrator, stripar, animator, občasno pa tudi pisatelj – Damijan Stepančič. V avli se je najprej srečal s pridnimi bralci iz prve triade, ki jih je bilo največ. Z gostom sta se pogovarjala knjižničar Miha in Lili, pogovor pa sta z glasbenimi vložki pospremila inštrumentalista Matevž in Aljaž, na koncu pa sta nam z Mladimi očmi privabili solze na mlade in manj mlade oči Julija in Neža. Vprašanj pa gostu nista postavljala samo povezovalca, marsikatero iskrivo vprašanje se je porodilo tudi v mladih glavah, katerih lastniki so z zanimanjem poslušali dragega gosta.
Po malici in odmoru se je Stepančič z bralci-značkarji pomenkoval v glasbeni učilnici, pogovor pa je moderiral učitelj Luka Povšič. Posebej se nas je dotaknila zgodba o stripu z naslovom Baraga, za katerega je ilustrator Damijan tudi napisal scenarij. Spoznali smo, da ga je nagovorila zgodba požrtvovalnega misijonarja, ki je veselo oznanilo prinesel Indijancem iz plemen Otava in Očipve na severu Amerike.
Od ilustratorja Damijana Stepančiča smo se v deževnem vremenu poslovill s tiho željo, da se še kdaj srečamo, po marsikateri njegovi knjigi pa zdaj lahko zalistamo tudi po razstavi pred knjižnico. Da ne pozabim: učiteljica Anita je poskrbela za plakata in za zanimivo razstavo avtorjevih ilustracij. Hvala, Anita!
