Nagličev planinski raj – fotografska razstava

Ob vstopu v leto, ko bomo praznovali 30-letnico samostojne Slovenije, vas vabimo na ogled razstave planinskih fotografij Petra Nagliča, ki je postavljena v Kregarjevem in Meršolovem atriju.

Krajinska motivika, znotraj katere imajo zagotovo prav planine posebno mesto, je v slovenski likovni umetnosti močno prispevala k oblikovanju narodne identitete. Delček tega se odraža tudi v izboru iz bogate fotografske zapuščine Petra Nagliča (1883-1959), vsestransko ustvarjalnega človeka, ki je po smrti očeta z bratom Karlom ustanovil podjetje Tovarna bratov Naglič za izdelavo ščetarskih izdelkov. Ob podjetništvu je največ svojega prostega časa posvetil fotografiji, bil pa je tudi navdušen romar (ob številnih romanjih po Sloveniji se je udeležil tudi I. vseslovenskega romanja v Sveto deželo leta 1910 in ga na svojstven način zajel in ohranil na fotografiji) in planinec. Fotografska zbirka Petra Nagliča obsega preko 10.000 steklenih in poliestrskih negativov ter njim pripadajočih pozitivov, ki so nastali med letoma 1899 in 1959; velika večina  zbirke je popisana, saj je avtor vodil zgledno evidenco posameznih posnetkov, beležil je kraj in čas fotografiranja ter opisal vsebino.

V Zavodu sv. Stanislava smo po zaslugi Nagličevega vnuka g. Matjaža Šporarja, ki z občudovanja vredno osebno zavzetostjo, hvaležnostjo in zavedanjem kulturno-zgodovinskega pomena skrbi za to izjemno dediščino, v preteklih letih že imeli na ogled razstave Nagličevih fotografij “Podobe 1. svetovne vojne v Ljubljani”, “Terra Sancta” in “Plečnikova dela skozi objektiv Petra Nagliča”, tokrat pa postavljamo na ogled izbor fotografij (predvsem) Kamniških planin, ki jih je avtor razstave Matjaž Šporar naslovil “Nagličev planinski raj”. Fotografije so opremljene s podatki o motivu in času nastanka fotografij, dodane pa so tudi misli in izreki iz knjige Franceta Malešiča “Gora ni nora – mi pa tudi ne”.

O tokratni razstavi je g. Šporar zapisal:
Poseben navdih za ustvarjalnost je Peter Naglič našel tudi v svoji naklonjenosti do slovenskih planin, ki jih je pogosto obiskoval, večinoma v krogu svojih bližnjih. Iz ohranjenih posnetkov lahko razberemo, da so se z njim v planine večkrat odpravili tudi bližnji sodelavci iz njegovega podjetja, s katerimi je imel prijateljske in pristne odnose. Nagličevo navezanost na slovenske planine lahko prepoznamo v opazovanju neokrnjene narave, odkrivanju neznanega ali preprosto v hrepenenju po miru v brezmejnem morju tišine in objemu gora. Ravno povezava duhovnosti s športno aktivnostjo, tudi planinstvom, je bila osnovna nit delovanja Orlov, katerih član je bil tudi Peter. Zelo ljube, verjetno tudi zaradi bližine, so mu bile prav domače Kamniške planine z izhodiščem v dolini Kamniške Bistrice. Njegove fotografije prikazujejo planinske motive, ki jih je srečeval na svojih poteh, saj je imel izreden dar opazovanja, njegovo izostreno oko pa je zaznavalo in občudovalo lepote narave. Fotografije, ki so v glavnem prvič prikazane širši javnosti, nam pristno približajo tedanji čas in življenje v planinskem svetu. Peter Naglič je s svojo fotografsko bero ustvaril dokument časa, v katerem je živel, in naši kraji ob Kamniški Bistrici se lahko ponašajo z obsežno dokumentarno fototeko iz časa prve polovice dvajsetega stoletja.
Slovenski človek se je že v daljni preteklosti vedno rad spogledoval s planinami, s čudesi, ki jih je skozi zgodovino ustvarila narava. Zato lahko izbor Nagličevih planinskih motivov označimo kot zbirko, ki dostojno promovira sožitje slovenske duše s planinami na Kamniškem in tudi širše ter predstavlja življenje v času, ki je že davno minil.

Zgibanka o razstavi

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.

Zavod sv. Stanislava Skip to content