Ob zaključku turneje po ZDA so pevke Dekliškega zbora sv. Stanislava lahko konferenco ACDA doživele tudi kot poslušalke. Svoj zadnji koncert pa so imele v slovenski župniji.
No, pa je minil. Še zadnji dan, ki smo ga v celoti preživele čez lužo.
Nekaj zelo navdušenih deklet je po sinočnjem vrhuncu vstalo v zgodnjih urah in šlo na kreativne delavnice zborovskega petja. Pridružile so se nam še ostale zaspanke in skupaj smo se odpravile do slovenske stojnice, kjer smo odpele nekaj najlepših pesmi. Razpršile smo se po vseh stojnicah ACDA konference in si nabrale za celo zalogo svinčnikov in ameriških čokoladic. Končno smo imele priložnost, da smo tudi same bile del občinstva in prisluhnile gostujočim zborom. Vzelo nam je sapo ob pogledu na množico glasbenikov vsega sveta, ki se je v teh nekaj dneh zbirala na glasbenih dogodkih. Naša dva koncerta sta še vedno odmevala v ljudeh. To nam je dalo moči, da smo odpele še naš zadnji koncert v slovenski župniji. Pred koncertom smo s svojim petjem obogatile mašo in nato s še z zadnjim Bog daj dober večer pozdravile ljudi. Ganile smo njihova srca in jim prebudile slovenskega duha. Najbolj dragocen čas pa smo z ljudmi preživele po koncertu, ko smo lahko prisluhnile njihovim zgodbam in zgodbam njihovih družin. Sprejeli so nas z aplavzom in zvoki harmonike. Postregli so nas z dobrotami, nas celo obdarili in v zahvalo smo jim zapele nekaj slovenskih in hrvaških pesmi. Duhovnik je blagoslovil nas in naše delo. Odpravile smo se v hotel in med avtobusno vožnjo prepevale slovenske popevke. Pred spanjem smo se zbrali in se soglasno strinjali, da si ne bi mogli želeti lepšega zaključka turneje.
Zdaj smo delo dokončali …
Zapisale utrujene maturantke
Fotografije (razen četrte): Janez Eržen
