Zaupali so nam nalogo, da organiziramo oz. pomagamo pri organizaciji tradicionalnega Polhkovega vikenda, ki poteka vsak zadnji vikend v avgustu, dosedanji obiskovalci pa so bili predvsem družine z majhnimi otroki. Želeli so, da naredimo nekaj novega in inovativnega, ter če je le možno, z našim programom privabiti čim več obiskovalcev različnih starosti.

Bila sem v petčlanski skupini, ki smo jo sestavljali Erazem, Lea, Ana, Miha in jaz. Dela smo se lotili takoj, zato smo večinski del zaključili že prvi dan. Odločili smo se za srednjeveško obarvan vikend, kar še vedno privabi mnogo ljudi, najverjetneje tudi mladino in starejše. Pripravili smo zanimiv program, pri izvedbi katerega nam bo pomagalo turistično društvo Suha Krajina, ki bo predstavilo srednjeveške plese, lokostrelstvo in mečevanje, za majhne otroke, navdušene nad konji, smo najeli ponija, ki bo otroka popeljal okoli graščine, za hrano pa smo povprašali lokalne gostilne. Poklicali smo mnogo ljudi, večina je bila zelo prijazna in pripravljena nuditi pomoč.

Vsi trije dnevi inovacijskega kampa pa niso bili namenjeni le delu po skupinah, temveč smo imeli vsak dan tudi kakšno predavanje. Meni osebno so bila zelo všeč, saj me podjetništvo kar precej zanima, pa tudi če me ne bi, smo bili priča veliko življenjskim nasvetom, ki nam lahko koristijo kadarkoli.

Predstavitev načrta smo imeli zadnji dan in naša skupina se je nanj precej dobro pripravila. Nismo imeli le estetsko zelo dovršene predstavitve ter dobrih govorcev, poskrbeli smo namreč tudi za naš zunanji videz. Vemo, da zunanjost še zdaleč ni vse, vtis na človeka pa vseeno napravi, zato smo se člani naše skupine napravili kar se da poslovno in moram reči, da smo res dobro izgledali. Tudi naša predstavitev je lepo potekala in med čakanjem na rezultate sem imela zelo dober občutek. Po zelo dolgotrajnem tiskanju priznanj se je profesorica le prikazala in začela se je podelitev. Iz trenutka v trenutek sem bila bolj živčna in ko sem zaslišala temo zmagovalne skupine, sem bila presrečna.

Zelo sem vesela za vso znanje in izkušnje, ki sem jih na kampu dobila, z veseljem bi se ga udeležila še enkrat, če bo le priložnost. Pa za konec še ena misel: “Nikoli ne dajaj poslušalcem vtisa, da jih nisi vreden in da jim samo zapravljaš čas, vedno bodi samozavesten in prepričan vase in v svoje znanje. Vedno daj vse od sebe.”

Ema Klemenčič