V nedeljo je Dekliški zbor sv. Stanislava sodeloval pri bogoslužju v slovenski župniji in ponovno navdušil. Pevke pa si bodo gotovo zapomnile tudi drugi nastop v dvorani brez elektrike in odpovedan polet v Detroit.
Pogled skozi okno je že navsezgodaj obljubljal vremensko zelo pester dan, kar je potrdila tudi napoved. Nekaj sončnih žarkov, ki so se trudili pogreti nedeljsko jutro, so kmalu zakrili težki oblaki. Ko so nas z vseh koncev pripeljali pred župnišče, kjer smo imele ogrevanje in vajo, je že zelo močno pihalo. Vseeno je bila cerkev polna. Čeprav smo imele krajši koncert pred mašo, ob spremljavi prof. Močnika na orglah pele med bogoslužjem ter po maši zapele še nekaj slovenskih, so poslušalci stoje in z močnimi aplavzi želeli še. Mnogi so povedali, da je v tej cerkvi pelo že veliko zborov, celo Slovenski oktet, vendar tako lepega petja še niso slišali. Najlepša pa je bila pohvala g. župnika Johna Kumšeta, ki je rekel, da “naše petje ni le za poslušanje, ampak je to celostno doživetje, ki seže onkraj čudovitega (beyond amazing).” Nato smo odšle v sosednjo župnijo sv. Vida, kjer so priredili dobrodelni brunch za sobotno slovensko šolo. Ob prihodu v veliko dvorano, kjer so za obloženimi mizami sedeli gostje, nas je presenetila tema. Ker elektrike zaradi močnega vetra ni bilo, smo zapele v soju sveč. Ogledale smo si še cerkev sv. Vida in se v skupinicah odpravile v vetrovno in sneženo popoldne, ki smo ga preživele z družinami gostiteljev. Zvečer nas je presenetila novica, da je naš polet v Detroit zaradi neugodnih vremenskih razmer odpovedan. Prof. Valentina Tandler in ga. Sylvia Pisorn, organizatorka našega bivanja v Clevelandu, sta se izjemno izkazali, saj sta nam v dveh urah organizirali nadomestni prevoz do Detroita in se potrudili, da smo let do Kansas Cityja ohranili. Presenečene smo bile nad dobrohotnostjo gostiteljev, ki so nas bili pripravljeni s svojimi avtomobili odpeljati v štiri ure oddaljen Detroit. Kljub vsemu smo se odločile, da namesto z letalom v Detroit odpotujemo z avtobusom. Budilke smo si naravnale za ob pol petih in sv. Krištofa prosile za srečno pot.
Fotografije (razen zadnje): Janez Eržen
