Delavnica se je začela s sprostitveno tehniko, v okviru katere so se dijaki sprehajali po svojem telesu in opazovali, kakšna občutja se pojavljajo v njihovih glavah, ramenih, trebuhih, vse do prstov na nogah. Vaja se je zaključila s prispodobo odlaganja trenutnih skrbi v škatlo, da bodo lahko resnično prisotni na delavnici. V nadaljevanju so dijaki v skupinah diskutirali o različnih načinih sproščanja, ki so jih predhodno izžrebali. V skupini so si izbrali najljubšo, ena od skupin je na primer izbrala prakticiranje hvaležnosti, in jo izvedli za drugo skupino.

Naučili so se, da stres ni nujno vedno nekaj slabega, saj nas lahko ščiti pred nevarnostjo ali pa vodi k večjemu samoizpolnjevanju. Spoznali so tudi, da se stres odraža na različnih nivojih posameznikovega delovanja. Konkretne primere stresnih odzivov so tako razvrstili med telesne, čustvene, vedenjske in miselne znake stresa. Na hitro so se srečali s pojmom izgorelosti in pomembnostjo pravočasnega ukrepanja pred prevelikim kopičenjem sicer malih stresorjev, ki dolgoročno vodijo v izgorelost. Diskusija se je nato nadaljevala v sprožilne in vzdrževalne dejavnike stresa, pri čemer so dijaki razmišljali o konkretnih primerih le-teh in si jih podelili med sabo.

V zadnjem delu delavnice so dijaki spoznavali različne tehnike, s katerimi si lahko pomagajo v stresni situaciji. Izvedli so vajo globokega dihanja (s prepono) in vajo 5-4-3-2-1. Slednja poteka takole: »Udobno se namestite in zaprite oči. Predstavljajte si pet stvari, ki jih lahko vidite in jih sami pri sebi poimenujte. Predstavljate si štiri stvari, ki jih lahko slišite. Predstavljate si tri stvari, ki se jih lahko dotaknete. Predstavljate si dve stvari, ki ju lahko okušate. Predstavljate si eno stvar, ki jo lahko vonjate. Počasi in s svojim tempom se vrnite nazaj v ta prostor, kjer ste sedaj«.

Poučili pa so se tudi o drugih vajah, na primer Vizualizacija varnega kraja in Progresivna mišična relaksacija. Za konec so se vrnili k svoji življenjski bateriji, ki so jo narisali na začetku, in dopisali, kaj lahko naredijo, da bo njihova baterija polnejša, in kaj, da se ne bi prehitro praznila. Seznanjeni so bili tudi z raznimi spletnimi viri in drugimi oblikami pomoči, na katere se lahko obrnejo v primeru stiske.

Zapisala: Gaja Osojnik, praktikantka