Tik pred začetkom prazničnega decembra je naša gimnazija na povabilo Filozofske fakultete v Ljubljani (Oddelek za slavistiko in Oddelek za slovenistiko) sodelovala na Slovensko-slovaški noči raziskovalcev, ki je v okviru letošnje Evropske noči raziskovalcev pod naslovom »Humanistika, to si ti!« potekala v petek, 27. novembra.

V okviru pedagoške sekcije pa so bili še posebej aktivni naši dijaki, in sicer 3. b, za katerega sta profesorici dr. Svetlana Kmecová z bratislavske filozofske fakultete in dr. Špela Sevšek Šramel z ljubljanske filozofske fakultete pripravili zelo zanimivo delavnico z naslovom Kaj imata skupnega avantgarda in frazeologija? Dijaki se pri tej zanimivi in precej drugačni uri seznanili z osnovami slovaščine, nato pa so spoznali nadrealistično poezijo in primerjali slovaške ter slovenske živalske frazeme. Vse to je bila osnova, na podlagi katere so ustvarili svoje nadrealistične pesmi, s katerimi so sodelovali na razrednem literarnem natečaju. Obe omenjeni profesorici in profesorica Tjaša Plut so med poslanimi pesmimi izbrale pet najboljših, ki si jih lahko preberete v tem dokumentu. Najboljši trije dijaki (Adele Čebokelj, Brina Klinar, Lev Furlan Nosan) so si s svojim ustvarjanjem prislužili tudi praktične nagrade, ki jih je v imenu Filozofske fakultete UL prijazno podarila doc. dr. Špela Šramel. Dijaki so bili nad tovrstnim sodelovanjem navdušeni, saj sta jim obe gostujoči profesorici razširili obzorja, za kar se jima zelo lepo zahvaljujemo, hkrati pa upamo, da bo tako fakultetno-srednješolsko sodelovanje obrodilo še kakšne sadove.

Sicer so dogodek sestavljala tri virtualna srečanja preko platforme Zoom, na katerih so različni strokovnjaki predstavili izsledke svojih raziskovanj na področju kodifikacije in standardizacije (jezikoslovna sekcija), kulturnih in univerzitetnih stikov v srednjeevropskem prostoru (literarno-zgodovinska sekcija) ter na področju poučevanja slovenščine in slovaščine (pedagoška sekcija).
V okviru druge, literarno-zgodovinske sekcije je prof. Bernarda Stenovec v preglednem prispevku obravnavala kulturni pomen predvojnega Zavoda sv. Stanislava in tako širši javnosti predstavila pomembne osebnosti s področja kulture (literatura, likovna umetnost, glasba …), ki so v našem zavodu delovale pred njegovim zaprtjem med drugo svetovno vojno (npr. A. Breznik, A. Vodnik, T. Debeljak, A. Mav, M. Tomc, S. Kregar idr.), naslovila pa je tudi pomembnost zavoda za srednješolsko izobraževanje v slovenščini, saj se je ravno na naši šoli odvijala prva matura v slovenščini, prav tako pa so bili profesorji zaslužni za nastanek številnih slovenskih učbenikov in učnih gradiv. Povzetki prispevkov so dostopni na sledeči povezavi.