Predstavili smo jo v okviru odprtja razstave Likovne šole, Delavnice grafičnega oblikovanja in kiparskega krožka mednarodne šole Vector International Academy, ki se odvijajo v prostorih Škofijske klasične gimnazije.

Letošnja številka Domačih vaj je izredno bogata – tako vsebinsko kot oblikovno. V uredniškem odboru so pod mentorstvom prof. Maruše Brozovič in prof. Erike Komatar sodelovale dijakinje Zoja Višnar (2. e), Veronika Poljanec (3. c) in Ana Javornik (4. b), za oblikovanje sta poskrbeli Neža Kveder in Anika Rode (obe 3. c). Zunanjo in vmesne naslovnice je ustvarila Zoja Višnar.

Zbornik sestavlja množica pesmi in krajših zgodb ter tudi nekaj dramskih besedil, ki so nastajala v okviru literarnega krožka, pouka ali pa kar tako. Poleg slovenskih so vključeni tudi angleški, francoski in latinski prispevki. Veliko število različnih avtorjev iz vseh letnikov potrjuje, da so mladi danes še kako ustvarjalni, potrebujejo le malo spodbude in prostora, da lahko pokažejo svoje talente. V zborniku se vsebinsko sprehodimo od bolj šolsko obarvanih prispevkov, prek tem, ki se dotikajo spominov in preteklosti, do opevanj narave in srečnih ter malo manj srečnih ljubezni. Najobsežnejše poglavje tvorijo prispevki z bivanjsko tematiko, ki se razprostira od občutij obupa in neuresničenih hrepenenj do hvaležnega oziranja v sonce. Poleg literarnih besedil v poglavju s poetološko tematiko srečamo še dijaške odmeve s srečanj s profesorico in pisateljico Matejo Gomboc ter z gospo Ignacijo Fridl Jarc. Zbornik izzveni s poglavjem s pretežno religiozno tematiko, z oziranjem naprej in navzgor, kjer sredi vsakodnevnih poti dijaki in profesorji najdevajo upanje.

Ne iščem cilja, le pot, ki se vije,

bosih nog ne boli več nobena rana,

svoboda je v tem, da vedno upanje klije,

v vsakem koraku je sreča dana.

(Lucija Končar)