V septembru in oktobru so potekale duhovne obnove 1. letnika. Nekateri razredi so se komaj zbrali v Adergasu, ko so že morali domov, drugim je uspelo, da so se družili vse tri predvidene dni.
Nenavaden začetek ali kako se je predčasno končala duhovna obnova 1. A:
Najprej se je zdelo, da ima ime našega razreda že takoj na začetku gimnazijskega šolanja vsaj eno očitno prednost: bili smo prvi razred, ki je odšel na duhovno obnovo. Potem se je izkazalo, da ima ta prednost tudi pomanjkljivost, a o tem kasneje.
V četrtek po pouku smo se odpravili v samostan v Adergasu. Ko smo prišli, nas je profesor Bregar najprej razdelil v skupine in nam predstavil naše animatorje. Potem smo dobili knjižice in načrtovali “zmenke”, to je 7-minutne pogovore ena na ena. Sledila je večerja. Preostanek dneva smo predstavljali svoje plakate. Obiskal nas je tudi naš razrednik.
Naslednje jutro smo dan začeli z jutranjo telovadbo in molitvijo, potem smo imeli prvi del delavnic, nekaj zmenkov in kosilo. Po kosilu smo dobili malo prostega časa in nadaljevali z delavnicami. Nato smo se odpravili v gozd, kjer smo se igrali krajo zastave.
Po nekaj igrah smo se odpravili nazaj proti samostanu, kjer smo imeli spoved in mašo. Po maši je bila na sporedu večerja. Potem pa nas je med prostim časom presenetila novica, da ima naš sošolec pozitiven test, zaradi česar nam je vsem odrejena karantena, kar pomeni, da se mora naša duhovna obnova zaključiti predčasno. Zavladala je vsesplošna zmeda, vsi smo klicali domov in večino so starši prišli iskat. Tako smo preživeli teden od 13. do 19. septembra ob pouku na daljavo.
Na srečo smo se kmalu vsi vrnili v šolo in izpeljali še zadnji del duhovne obnove, kar pri pouku vere in kulture. Kljub temu da je bila malo krajša, smo se kot razred zagotovo uspeli zbližati in bolje spoznati.
Veronika Marc, 1. a
Kaj so zamudili ajevci, si lahko preberete v Ajdinem zapisu:
V soboto smo se zbudili malo kasneje, pojedli zajtrk in pospravili sobe ter spakirali našo prtljago. Zatem je sledil še krajši program, vsak sebi smo namreč napisali pisma, ki jih bomo prejeli v 4. letniku na duhovni obnovi. Potem smo imeli vsi skupaj še krajšo evalvacijo celotne duhovne obnove, kjer smo si povedali, kako se nam je vse skupaj zdelo. Sledil je še krajši sprehod, opravili smo še zadnje “zmenke” in se udeležili še zadnje sv. maše. Po maši smo se vsi lačni odpravili na kosilo, izvedli pa smo tudi podelitev manjših pozornosti za naše super animatorje, saj so bili vsi res super in smo jim res hvaležni za njihov trud. Ob 14. uri smo se vsi veseli, polni novih spominov in še bolj povezani odpravili proti domu. Prepričani smo, da nam bo ta duhovna obnova ostala dolgo v najlepšem spominu.
Ajda Oblak, 1. c
