V soboto, 6. 9., se je naš 3. b ob zgodnji sedmi uri odpravil na pot.
Ker smo vedeli, da nas čaka naporna vožnja do prve postojanke – italijanskega pristanišča v Anconi, smo prtljažnik Rudi tursa napolnili s plastenkami vode in kovčki poletnih oblačil za sončno, grško obarvano vreme. Brez zastojev, nesreč in ostalih nevšečnosti, smo se vkrcali na 19-urno vožnjo z ladjo s ciljem v pomembnem pristanišču Igoumenitsa. Čas na ladji smo si krajšali z raziskovanjem le-te, kartanjem, igranjem igre Activity in naposled z nočnim počitkom, spremljala pa nas je tudi misel na težko pričakovano ekskurzijo.
2. dan
3. dan
Naš tretji dan ekskurzije se je začel v mestu Meteora, kjer smo si privoščili obilen hotelski zajtrk. S kovčki smo lovili odhod avtobusa, ki nas je popeljal v bližnji samostan z dih jemajočim razgledom. Po končanem ogledu smo krepkih nekaj ur preživeli v avtobusu, saj se je pot v Delfe vlekla kot megla, a smo si jo krajšali s poslušanjem zanimivih referatov sošolcev. Na cilju smo obiskali Delfski arheološki muzej in si ogledali najdišče, zdravilišče, preročišče in – na kratko: popek sveta, ki je povezoval antični grški svet. Žal je bila pot zaprta, zato smo se po hitrem postopku odpeljali do hotela in si v sosednjem gostišču privoščili res dobro grško večerjo. Večerni prosti čas smo izkoristili za ogled delfske ulice, nato pa se utrujeni vrgli v postelje in pričeli z regeneracijo moči za mesto Atene.
Nika Trnovšek, 3. b
4. dan
5. dan
Sreda, 10.9., je beležila sredino naše ekskurzije po Grčiji, tistega dne pa smo postali samooklicani poznavalci hotelskih zajtrkov, saj smo vsak dan obedovali v drugem bifetu. Samopostrežne dobrote so za nas pripravili v Atenah, nadaljevali pa smo s samostojnim ogledom po novem delu mesta. Delovne zvezke smo usklajevali s skupnim znanjen o atenski univerzi, akademiji, Amalijinem vrtu, Schumanovi hiši, duhovni mir pa nam je prinesla edina katoliška cerkev v Atenah. Da seveda nismo ostali lačni smo se pred obiskom tehnološkega antičnega muzeja ustavili v lokalni pekarni in na pokušanje vzeli nekaj dobrot, nato pa se odpeljali proti mestu Sounion k Pozejdonovem templju. Grško vreme je z žgočim soncem vselej skrbelo, da nas ni zeblo, zato smo se s skokom v morje in občutkom sredozemske mivke, ki je polzela med prsti uživali brezdelje; kljub siceršnji izčrpanosti smo na kup potegnili še zadnje atome moči in z navijaškim vzdušjem spodbudili Slovenijo v košarkarski bitki z Nemčijo. Sredin dan smo zaključili z utrujenim nasmeškom na obrazu.
7. dan
Zjutraj smo se z že pripravljenimi kovčki zbudili v mestu Olimpjija, katerega smo si tudi ogledali. To mesto je namreč znano po prvih olimpijskih igrah, zato smo temu na čast dijaki odtekli en stadij na antični progi ter si ogledali muzej s slavnimi kipi, o katerih smo do tlej poslušali le teorijo in si fotografije. Sledil je prosti čas za nakup spominkov, ohladili smo se tudi v hotelskem bazenu in tam pojedli kosilo. Za zaključek smo se odpeljali do bližnje peščene plaže in se ob pozni popoldanski uri napotili proti Patrasu. Kot zanimivost naj povem, da je bila ladja za nazaj veliko bolj prostorna in smo si privoščili pristnejši počitek.
8. dan
Zjutraj smo se z že pripravljenimi kovčki zbudili v mestu Olimpjija, katerega smo si tudi ogledali. To mesto je namreč znano po prvih olimpijskih igrah, zato smo temu na čast dijaki odtekli en stadij na antični progi ter si ogledali muzej s slavnimi kipi, o katerih smo do tlej poslušali le teorijo in si fotografije. Sledil je prosti čas za nakup spominkov, ohladili smo se tudi v hotelskem bazenu in tam pojedli kosilo. Za zaključek smo se odpeljali do bližnje peščene plaže in se ob pozni popoldanski uri napotili proti Patrasu. Kot zanimivost naj povem, da je bila ladja za nazaj veliko bolj prostorna in smo si privoščili pristnejši počitek.
Naše zadnje skupno jutro smo začeli z zgodnjo sedmo uro in nestrpno čakali na izkrcanje ladje. Tokrat so prtljažnik Rudi tursa polnile umazane spalne vreče, nezložena oblačila v kovčkih, pol prazne embalaže vod in kopica utrujenih nasmehov na obrazu dijakov 3.b. Zahvaljujoč skupnem sodelovanju in medsebojenem razumevanju smo se z ekskurzije vrnili zdravi, zadovoljni in bi jo z veseljem ponovili v enaki zasedbi spremljevalnih profesoric.
© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.