Naše potovanje se je začelo že zelo zgodaj in to kar ob 4.00 zjutraj. Pot je bila dolga, a mi, D-jevci, se znamo zabavati. Poslušali smo glasbo, se igrali družabne igre, sploh tarok in se pogovarjali. Pot nas je najprej pripeljala v Dachau, kjer smo si najprej ogledali film, nato pa smo se sami lahko sprehodili po muzeju, krematoriju in okolici. Imeli smo tudi mašo v samostanu sester karmeličank.

Nekaj novega o taborišču Dachau:

Dachau je bilo prvo koncentracijsko taborišče v Nemčiji, ustanovljeno je bilo le 5 tednov po Hitlerjevi zmagi na volitvah. Za razliko od Auschwitza je bilo to delovno taborišče, a to ni pomenilo, da ni bilo veliko smrtnih žrtev. Podatki pravijo, da naj bi tam umrlo okoli 32.000 ljudi. Zaporniki so gradili in sestavljali stroje, nekateri izmed njih so bili zlorabljeni v zdravniških eksperimentih, ki jih je opravljal zloglasni Sigmund Rascher. Največkrat je eksperimentiral s hipotermijo (stanje, v katerem ima telo nevarno nizko telesno temperaturo). Najbolj zanimiva nam je verjetno bila skulptura pred muzejem, ki prikazuje obup in trpljenje ujetnikov, ki so ujeti v bodečo žico in nas spominja na grozote, ki so se zgodile tukaj in drugod. To je delo Nandorja Glida, ki je bil jugoslovanski kipar in je tudi sam doživel holokavst.

Iz tega bolj turobnega kraja smo prišli v Augsburg, kjer smo si lahko samostojno ogledali mesto ter Fuggerei.

Fuggerei:

Kompleks je zgradila zelo bogata družina Fugger in je najstarejši stanovanjski kompleks za ljudi, ki si ne morejo privoščiti stanovanja. Najemnina stane samo 0,88 €, a morajo vseeno izpolniti nekaj pogojev. Ti pogoji so, da si katoličan, živiš v Augsburgu vsaj 2 leti in da imaš vsaj en vir dohodka.

Najverjetneje se vsi lahko strinjamo, da je Rothenburgh zelo lepo mesto, saj smo se preselili v srednji vek s tradicionalnimi hišami s predalčno arhitekturo ter srednjeveškim festivalom. Veliko smo hodili na okrog ter si ogledali obzidje. Seveda smo prosi čas preživeli ob igranju iger. Zanimiva je bila tudi prisotnost božiča, saj so božične trgovine odrte celo leto. Poskusili smo tudi znamenito sladico, imenovano Schneeball.

Pot nas je nato peljala v Weimar, mesto Goetheja in Schillerja. V Weimarju smo imeli precej zanimivo nalogo, saj smo se morali pogovarjati v nemščini z domačini in sprehoditi do pomembnih točk. Med temi točkami so bile hiša Goetheja, gledališče, Goethe-Schiller-Denkmal, mestna hiša in druge.

Weimar je pomemben iz mnogih vidikov. Prvi je kulturni, saj od tukaj izhaja weimarska klasika. Drugi vidik pa je političen, saj prav od tukaj izvirajo začetki NSDAP-ja, pod vodstvom Hitlerja, ki je Weimar obiskal kar štiridesetkrat. Tu so organizirali konvencijo svoje stranke. Leta 1933 so v okolici Weimarja ustanovili prva nacistična koncentracijska taborišča: v Nohri, ki je bilo prvo v Nemčiji, nedaleč stran so zgradili še bolj znano koncentracijsko taborišče Buchenwald. Mesto je bilo deležne velike škode zaradi bombardiranja s strani Američanov. Po vojni je mesto doživelo hude finančne težave. Leta 1999 je bilo tudi izglasovano za prestolnico kulture, sedaj pa je uvrščeno v UNESCOV seznam kulturne dediščine.

Po Weimarju je sledil znameniti Berlin. Ko smo prispeli do tja, smo imeli nekaj prostega časa za kosilo, potem smo se odpravili v Berlin-Hohenschönhausen Memorial. To je bil skrivni zapor Stasija. Najverjetneje smo bili vsi pretreseni nad tem, kaj se je dogajalo v tej stavbi. Vodiči so nas peljali po posameznih delih stavbe in nam razlagali o zgodovini stavbe in stanju zapornikov. Na trenutke je bilo težko poslušati o trpljenju ljudi, ki so jih vsak dan mučili, najprej fizično, kasneje pa so začeli uporabljati psihološko mučenje, ki je imelo še hujše posledice. Po pretresljivem obisku zapora smo se odpravili v hostel.

V sredo smo si ogledali Parlament, Kristalno palačo, Pergamonmuseum, sledil je prosti čas. Najverjetneje smo se vsi znašli na Alexanderplatzu z znamenito uro ter radijskim stolpom visokim kar 368 metrov. Kasneje smo si ogledali še nekaj ostankov berlinskega zidu in izvedeli več o zgodovini ter združitvi Nemčije. Sledil je sprehod po Berlinu do hostla. Hodili smo mimo ambasad in Brandenburških vrat.

Naslednji dan je sledil obisk živalskega vrta, kjer smo videli ogromno živali, ki jih v ljubljanskem nimamo. Tisti dan smo imeli veliko prostega časa, ki smo ga uporabili za ogledovaje mesta, kosilo, nakupovanje in obiske muzejev po lastni izbiri. Zvečer pa smo se odpravili na posebno večerjo, kjer smo jedli tipične nemške jedi. Poleg okusne hrane smo se tudi veliko zabavali. Proti koncu večerje so se fantje odločili, da bodo šli na nočno vožnjo z linijo 100 po Berlinu.

V petek smo se večino dneva vozili do Münchna, kamor smo prispeli okrog petih. V načrtu smo imeli sprehod, a nam je vreme malo pokvarilo načrte. Pogumni smo se kljub temu s profesorjem Prašnikarjem odpravili po mestu. Proti večeru smo imeli mašo ter igrali družabne igre.

Za konec naše ekskurzije smo odšli v Muzej tehnologije in si ogledali, kako je znanost napredovala, kako nam koristi in kaj smo že dosegli. Ponudba je bila zelo velika od letalstva, kriptografije, kmetijstva in vse do astronomije, tako da je vsak našel neko področje, ki ga zanima. Po ogledu muzeja je sledil prosti čas, mnogi so še ostali v muzeju, nekateri pa so šli po mestu.

Pot za nazaj tudi ni bila pusta. Malo smo počivali, reševali zvezke, igrali tarok in se zabavali. Prepričana sem, da je vsak odnesel kaj novega iz te ekskurzije, predvsem pa lepih spominov.