V Rigi je kar 40 % meščanov, katerih materni jezik je ruščina, rusko govori in razume pa kar 80 % vseh prebivalcev. Ruska kultura in jezik sta zato prisotna na vsakem koraku in državljani Latvije ju sprejemajo kot del identitete svoje države, njene kulture in zgodovine.

Dijaki iz 4. a, ki se učijo ruščine, so bili letos prvič deležni te ekskurzije, ki nadomešča pretekle ekskurzije v Moskvo. Ker ima ljubljansko letališče redno neposredno povezavo z Rigo in ker je v Rigi ruska kultura prisotna na vsakem koraku, je ta destinacija postala povsem logična izbira za dijake, ki so se že v 1. letniku odločili za učenje ruščine.

Kaj vse smo lahko videli in doživeli v štirih dneh našega obiska v Latviji?

Že prvi večer po prihodu v Rigo in nastanitvi v hotelu smo si vzeli čas za zgubljanje po srednjeveških ulicah Rige onstran reke Daugave in, seveda, za večerjo v lastni režiji.

V petek zjutraj smo si najprej ogledali čudovito rusko pravoslavno cerkev Jezusovega rojstva. Še pred tem nam je v čudovitem parku prof. David Puc razložil nekaj značilnosti latvijskega jezika, ki sicer ne spada med slovanske jezike, ima pa marsikaj skupnega z njimi. Ima na primer v svoji abecedi tudi enake znake za šumnike č, š in ž kot slovenščina. Ko smo se spomnili posebnosti pravoslavne veje krščanstva, ki je sicer zelo blizu naše katoliške veroizpovedi, so si dekleta nadela naglavne rute in se skupaj s fanti odpravila na občudovanje notranjosti cerkve. Ikonostas, ikone po vsej cerkvi in svečke, ki jih verniki prižigajo, so nas zelo prevzele, čutiti je bilo posebno, mistično vzdušje, v katerem človek najde mir in tolažbo.

Po ogledu cerkve nas je čakal zanimiv ogled t. i. »Hiše na vogalu«, ki je bila v času Sovjetske zveze v času komunistične nadvlade sedež tajne službe KGB. Izkušnja obiska je še posebej zanimiva zato, ker je vodič hkrati igral vlogo tajnega agenta KGB, zaradi česar je bila izkušnja iz nekdanjih časov še toliko bolj doživeta. Ogled je prepovedan za mlajše od 12 let.

Pozno dopoldanski čas smo preživeli s sprehodom po starem mestnem jedru Rige. Ob spomeniku svobode, ki ga krasi kip »Matere Latvije«, smo lahko v živo doživeli vojaško prisego novih nabornikov latvijske vojske. Ogledali smo si nekaj zanimiv stavb na Livonskem trgu: pravljične stavbe ceha obrtnikov in trgovcev, legendarna Mačja hiša ter Rusko gledališče Čehova, ki smo ga obiskali še istega večera. Posebna izkušnja je bila obisk edine ohranjene sinagoge v Rigi, spontano pa smo se povabili tudi na obisk t. i. 3. gimnazije v Rigi, kjer nas je prijazno sprejela knjižničarka in z nami podelila nekaj izkušenj latvijskih gimnazijcev. Pred prostim časom za kosilo smo si ogledali še notranjost t. i. Hiše črnoglavcev, srednjeveških samskih meščanov, ki je ena od kultnih točk Rige, ki je obiskovalec mesta ne sme izpustiti.

Po prostem času smo se vrnili v hotel, da si malo odpočijemo in se uredimo za večerni ogled gledališke predstave. Rusko gledališče Čehova nas je s svojo kakovostjo izjemno navdušilo, predstava z naslovom Šest Sherlockov Holmesov, odigrana le štiri dni po premieri, katere režiser je legendarni latvijski režiser, pa nas je kljub hitri govorici, a z nadnapisi v angleščini, navdušila.

Sobotni dan je prinesel sonce in nekoliko bolj sproščen program. Z vlakom smo se odpravili iz Rige do obale Baltskega morja. Bosi smo se po naravni peščeni plaži približno dva kilometra sprehodili do bolj turističnega dela plaže v kraju Majori, kjer smo si privoščili kopanje v morju, kjer je bila temperatura morja približno 18 °C, nadpovprečno za začetek septembra.

Sledil je sprehod po promenadi baltskega letovišča Jurmale, kjer je bilo možno kupiti tudi spominke, veliko je bilo ponudbe nakita iz jantarja, ki ga naplavlja morje ravno v tem delu sveta.

Po povratku v mesto smo si ogledali še Rigo z višine 18 nadstropij. Obiskali smo namreč stavbo sovjetske stolpnice, pomanjšane verzije t. i. neogotske Stalinove torte, ki jih najdemo tudi v Moskvi in Varšavi. Danes je v njej prostor Latvijske akademije znanosti in umetnosti.

Začetek sobotnega popoldanskega prostega časa se je nato začel na riški tržnici, ki je ena največjih in najbolj raznolikih v Rigi, tudi spomeniško zaščitena. Dijaki so imeli nato štiri ure časa, da še sami odkrivajo lepote latvijske prestolnice, ki je, mimogrede, mesto z največjim deležem stavb epohe Art Noveau z začetka 20. stoletja.

Naš zadnji večer smo zaključili s skupno večerjo v ruski gostilni, kjer smo poskusili tipično rusko prehrano. Odločili smo se večinoma za ruske pel’mene (nekakšne ruske torteline) s tremi vrstami mesa ali za t. i. varenike (z nadevom krompirja s slanino, višnjami ali skuto). Zraven smo pili domači ruski kvas (pijačo iz fermentiranega rženega kruha) in mors (domači jagodni sok).

Spoznavanje Rige smo zaključili z večernim sprehodom po zahodnem delu starega mestnega jedra, kjer smo si ogledali nekaj čudovitih secesijskih stavb (ena od njih je tudi veleposlaništvo Slovenije), poslopje latvijskega parlamenta, katoliško katedralo sv. Jakoba, najstarejše riške trgovske hiše (Trije bratje) ter riški grad, kjer je rezidenca predsednika Latvije.

Posebno vzdušje mesta je v dneh našega obiska puščalo tudi dejstvo, da so v Rigi potekali zaključni izločilni dvoboji evropskega prvenstva v košarki, ki smo jih lahko spremljali na velikih zaslonih na srednjeveških trgih Rige. V času naše prisotnosti je v Rigo prispela tudi slovenska reprezentanca z Lukom Dončićem na čelu.

V nedeljo zjutraj nas je že ob 5. uri pred hotelom čakal prevoz na riško letališče. Ker smo prišli v Slovenijo po lokalnem času že ob 9.30, je marsikateri dijak, vključno z avtorjem teh vrstic, lahko ujel še pozno jutranjo mašo v svoji župniji.

Ekskurzija je po besedah dijakov lepo uspela in si jo želimo ponoviti tudi s prihodnjimi generacijami rusistov.

Simon Feštanj, prof. ruščine