V petek, 21. oktobra, navsezgodaj zjutraj smo se maturanti umetnostne zgodovine odpravili proti Dunaju, velikemu središču kulture, kjer se je skozi zgodovino razvijala in širila umetnost v najrazličnejših zvrsteh. Po nekajurni vožnji nas je že čakala prva postojanka, dvorec Belvedere. Končno smo lahko skozi svoje oči ugledali nekatera dela najbolj vplivnih avtorjev. Za vsakega je bila to svojevrstna izkušnja. Umetnine nam namreč pripovedujejo zgodbo skozi svojo kompozicijo, barve in ikonografijo, vendar od nas pričakujejo, da sami vzpostavimo odnos, razmišljanja in občutja ali celo aktualizacijo ter nas tako učijo o zgodovini in človekovem bistvu. Videli smo kar nekaj srednjeveških del, predvsem pa umetnine 19. in 20. stoletja, tudi eno najbolj prepoznavnih del belvederske zbirke, Klimtov Poljub.

Ta dan smo se ustavili še pri  baročni cerkvi Karla Boromejskega, zaobljubni cerkvi cesarja Karla VI. po končanju velike epidemije kuge. Dan smo zaključili z ogledom Stolničnega muzeja s stalno zbirko Madon, krilnih oltarjev in drugih sakralnih umetnin. Muzej se v zadnjih letih posveča tudi razstavam sodobne umetnosti. Tako smo si imeli možnost ogledati razstavo, ki se ikonografsko navezuje na sodobno problematiko prehranjevanja, ki nas je v nekaterih pogledih tudi malce pretresla.

Naslednji dan, ki se je na koncu izkazal za pravi umetniški maraton, smo se odpravili v Umetnostnozgodovinski muzej, ki hrani dela kultur starega veka in eno najbolj prepoznavnih renesančnih in baročnih slikarskih zbirk. Pobližje smo si lahko ogledali razvoj kiparstva v času antike, reprezentativne portrete znanih evropskih vladarjev, verske in mitološke motive, žanrske prizore, tihožitja in prečudovite krajine. Ob taki raznovrstnosti smo si lahko ustvarili dobro predstavo o razvoju umetnosti in njenem pomenu. Ali je ta imela nalogo le prikazati nekaj lepega in v ljudeh vzbuditi občudovanje ali morda celo prikazati moč upodobljencev in širiti propagando.

Dan smo nadaljevali v Albertini Modern, ki nam je bila v izziv, saj nekaterim moderna umetnost z izgubo tradicionalnih upodobitev ni najbolj blizu. Sami smo morali raziskovati možnosti interpretacij, razmišljati, kaj bi lahko bil avtorjev razlog za izbiro določene barve ali tehnike ipd. Nato smo se odpravili še do enega najbolj znanih stanovanjskih kompleksov arhitekta Hundertwasserja, ki je z zanimivi idejami in materiali ustvaril razgibano celostno umetnino.

Zadnji dan smo se udeležili svete maše v stolnici svetega Štefana, dan pa nadaljevali v Albertini, kjer smo si ogledali njihovo stalno zbirko z naslovom od Moneta do Picassa. Tako smo spoznali impresionistične, postimpresionistične, ekspresionistične in še mnoge druge smeri slikarstva 20. stoletja; osredotočali smo se na zanimive barvne palete, načine njihovega nanosa in različne izbire motivov.

Poleg vseh muzejev, ki smo jih obiskali, smo veliko  izvedeli tudi o Slovencih na Dunaju ter njihovem udejstvovanju. Govorili smo o Ivanu Cankarju in Jožetu Plečniku, njegovem izobraževanju ter delih, ki jih je postavil na Dunaju. Skozi celotno ekskurzijo pa zagotovo ni manjkalo smeha in dogodivščin, seveda tudi prostega časa in samoiniciativnega raziskovanja mesta. Tako smo v treh dneh umetniškega pohajkovanja dopolnili in nadgradili svoje znanje ter zelo uživali v dobri družbi, vodstvu in poglobljenem opazovanju.

Neža Penko, 4. č