V torek, 24. marca, smo se prebudili v sončen dan. Po skromnem italijanskem zajtrku smo se odpravili raziskovat mesto. Najprej smo si ogledali Medičejsko kapelo, kjer so pokopani slavni člani družine de Medici. Sprehodili smo se do Palazzo Vecchio in pot nadaljevali do galerije Ufizzi. V znamenitem muzeju smo si ogledali številna slavna dela umetnikov, kot so Botticelli, Michelangeo, Da Vinci, Rafael, Caravaggio in mnogi drugi. Po nekajurnem pohajkovanju in lovljenju profesorice Brozovič po muzeju smo imeli nekaj minut, ki smo jih izkoristili za kosilo. Ponovno smo se dobili pred Palazzo Pitti. Tam smo so ogledali moderno galerijo in razstavo mode. Dan smo sklenili s sprehodom in pogledom na Ponte Vecchio.

Besedilo: Beti Martinčič in Martin Perme

Fotografije: Beti Martinčič

Tretji in hkrati tudi naš zadnji dan v Firencah smo začeli z obiskom kiparskega muzeja Bargello, kjer smo si ogledali veliko pomembnih del. Tam so nas pričakali Donatellov David, njegov soimenjak, Verrocchijev David, Gianbolognin Merkur ter še mnogo drugih zanimivih del, ki so navdušila tudi najbolj utrujene umetnostne zgodovinarje, ki so bili – od vsega lepega – že zelo utrujeni. Potem smo se z avtobusom odpravili do San Miniato al Monte, kjer smo ob lepem razgledu na mesto še zadnjič pomahali Firencam, ki nam bodo zagotovo ostale v lepem spominu, in nadaljevali svojo pot proti Rimu. Seveda pa se nismo mogli upreti postanku v Assisiju, kjer smo si skupaj z vsemi ostalimi sošolci, ki so se danes podali na pot, ogledali cerkev sv. Klare in Frančiška ter uživali v idili tega umbrijskega mesta, polnega skritih in ozkih ulic. Duhovno prerojeni smo se ustavili še v cerkvi Marije Angelske, ki je bila polna najrazličnejšega baročnega okrasja in raznobarvnih štukatur in je nekaterim, zaradi svoje izumetničenosti, skoraj povzročila stendhalov sindrom. Vsi izmučeni smo se še zadnjič danes usedli na avtobus in se končno odpravili na pot proti obljubljenemu in dolgo opevanemu Rimu, kjer nas je v hotelu pričakala zaslužena večerja in mehka postelja, ki je kar klicala k nujnemu počitku, saj smo si morali nabrati moči za naslednji dan.

Neža Miklavčič