Včeraj, 11. 4. 2019, smo se v zgodnjih jutranjih urah odpravili izpred hotela v Rocca di Papa in kljub slabim 25 kilometrom, ki smo jih imeli do Vatikana, je vožnja zaradi rimskega prometa trajala kar tri ure.
Ampak nič zato, saj nas je sprejel sam kardinal Rode in nas popeljal do kupole bazilike sv. Petra. Do vrha smo prehodili 551 stopnic, ki so se ožale in se vedno bolj strmo vzpenjale proti vrhu. Razgled s kupole je bil zares veličasten, videli smo ljudi kot majhne figurice na ogromnem trgu sv. Petra, za njimi pa cel Rim. Po baziliki in kripti smo se lahko sprehodili sami, vendar se je bilo veliko lažje oprijeti razrednega vodiča Martina Zlobka, ob katerem smo veliko izvedeli o videnem. Če si mu sledil, si moral pospešiti korake, saj se je profesor zelo hitro in gibko izogibal množice in ga je bilo lahko izgubiti izpred oči. Spočili smo se lahko v dolgi vrsti za Vatikanske muzeje, notri pa smo morali spet pohiteti, saj so velikanski, vsak pa je želel videti Sikstinsko kapelo na njihovem koncu. Zaradi jutranje zamude smo kosilo izpustili in se ob pol petih udeležili maše v cerkvi Santa Maria in Traspontina, ki jo je vodil kardinal Rode. Po maši smo se nekoliko bolj spočiti slikali vsi razredi skupaj, nato pa je končno napočil težko pričakovani prosti čas. Večinoma smo se sestradani odpravili v restavracije, nekateri pa so odšli v muzeje ali nakupit spominke. Zgodnja večerja morda ni bila tako dobra ideja, saj nas je ob prihodu nazaj v hotel čakala še ena. Dan je bil naporen in hkrati čudovit, videli smo veliko pomembnih krščanskih stavb, slik in kipov ter utrdili naše prijateljske vezi.
Iza Čebulj in Katarina Klopčič, 4. b
