Po dolgem čakanju, da bo končno mogoče potovati naokrog, smo le dočakali izmenjavo v okviru projekta Erasmus+ STEM – kakovostno osvajanje kompetenc. Gre za naravoslovje, predvsem za fiziko in tehniko. Naši dijaki se zanimajo za obe področji, tako da smo zlahka našli kar 16 dijakov, ki so se na tej poti pridružili trem profesorjem fizike (Tinetu Goležu, Martinu Čoklu in Matjažu Jerali). Gostiteljica izmenjave je bila Prva gimnazija v Kragujevcu.
Dan po prvomajskih praznikih nas je jutranji odhod usmeril proti Kragujevcu. Prof. Golež je pozneje priznal, da še nikoli ni tako goreče molil ob prvih kilometrih, kar je pri nas navada. Očitno je bila molitev uslišana, saj smo bili med celotnim potovanjem zdravi. Če k temu dodamo še prav vzorno vedenje naših dijakov (tudi tri dekleta so bila med njimi), je bilo tako, kot bi si spremljevalni učitelji lahko le želeli. No, vožnja je bila zaradi dveh državnih mej in obveznih počitkov, ki so predpisani za voznike avtobusov, kar dolga. Zahtevala je kar 11 ur, a takoj po prihodu v lep hotel v naravi smo na to že pozabili.
Ker je bilo do šole skoraj 4 km, nas je tja vozil kar naš avtobus. Prvi dan smo šli k pouku. Dijaki so z zanimanjem prisluhnili, kako učenost prejemajo njihovi vrstniki. Prof. Golež pa je stopil kar za kateder in enemu razredu maturantov v srbskem jeziku odpredaval zanimivost: o merjenju hitrosti mimo vozečega avtomobila, če z muzikalnim ušesom prisluhnemo spremembi brnenja motorja.
Pred kosilom smo se srečali v dvorani, tako da smo se vse tri gimnazije predstavile. Varaždinska je najstarejša, mi smo šele na tretjem mestu. Potem smo šli v muzej in slišali kar zanimivo pripoved, kako je Kragujevac kmalu po letu 1800 postal prestolnica Srbije. Sicer nepismeni vladar Miloš je ustanovil tudi gimnazijo, tako da so že od leta 1833 imeli pouk v svojem jeziku.
Z avtobusom smo se peljali nekoliko iz mesta, kjer sta Simensova tovarna in visokotehnološki obrat srbskega rojaka, ki se je odločil v domačem kraju zastaviti svoj razvojni projekt. Denar za vse skupaj je zaslužil s svojim ustvarjalnim delom v Nemčiji.
Na poti v hotel smo obiskali še muzej in spominski park, ki ohranjata spomin na žalostni dogodek, ko so nemški vojaki postrelili več kot 2000 talcev. Med njimi so bili tudi dijaki. Pretresljivo.
Do 11. ure smo na šoli postavljali in preizkušali naše 4 demonstracijske poskuse. Obiskovalci so ob vstopu v šolo občudovali elektrarno, ki jo je gnala voda; namesto narave (dež) so dvigovanje vode opravili (pravzaprav opravljali) kar dijaki.
Največ pozornosti je pritegnil krompirjev top. Ne le pok in krompirjev izstrelek, bolj izobražene je tudi pritegnilo, kako merimo hitrost krompirja znotraj cevi. Pri razlagah obiskovalcem je včasih prišla prav angleščina, spet drugič pa so dijaki domačini pomagali razložiti kako podrobnost kar v srbščini.
Na kratki zaključni slovesnosti so bili za zmagovalce razglašeni dijaki s topom. Že prej smo sklenili, da ga bomo podarili šoli gostiteljici.
Zvečer smo imeli športno srečanje, kjer so se naši fantje prav spretno podili za žogo; no, skoraj tako spretni so bili tudi nasprotniki, tako da so šele enajstmetrovke prevesile srečo na našo stran.
Spet smo bili pri pouku. Opoldne pa so bili dijaki prosti, profesorji pa smo prisluhnili izobraževalni konferenci. Ker je bila prilika, je prof. Golež udeležencem predstavil slovensko maturo; tudi v Srbiji bo namreč kmalu vpeljana državna matura.
Ker je bil tega dne praznični večer, so dijaki kar precej pozno prišli iz mesta. A težav ni bilo, saj dobro vedo, kaj je zdrava zabava. Mlajša člana profesorske odprave sta starejšemu kolegu, ki ga je proti večeru že premagovala utrujenost, poročala o zrelem obnašanju naših dijakov.
Po dveh urah vožnje smo prispeli v Beograd. Včasih je to bila naša prestolnica … Po sprehodu in ogledu nekaterih znamenitosti smo zavili še v muzej avtomobilov. Naslednji je bil muzej Nikola Tesla. Seveda so nam pokazali nekaj poskusov.
Po daljšem sprehodu smo se odpravili nazaj v Kragujevac. Med potjo smo obiskali Oplenac, kjer je mavzolej srbskih vladarjev rodbine Karadžordžević. Fizika je prav povsod, zato je prof. Golež našel zanimiv akustični pojav v kripti mavzoleja.
Dopoldne smo v šoli pogledali poskuse, ki so jih pripravili Varaždinci. Imajo zares spretnega profesorja fizike, ki marsikateri merilnik kar sam izdela iz cenenih kitajskih elektronskih komponent. Ker je bilo še nekaj časa, je domačim profesorjem fizike dve zanimivi računski nalogo predstavil prof. Golež.
Pot nazaj je bila zaradi stanja na meji res dolga, a mladina je znala tudi tam na travniku čakanje spremeniti v zabavo.
Zaradi vsega zapisanega se že veselimo našega avgustovskega potovanja v Varaždin, s katerim bomo projekt Erasmus+ tudi sklenili. Hvala, Evropa.
