Grško popotovanje 3. b

3. b se javlja s posebne misije: lov za poletjem.

Prvo javljanje s terena

Kaliméra!
Pri nas se poletje že počasi poslavlja, predvsem njegove temperature in sonce, 3. b pa smo že po enem tednu v šoli ugotovili, da nanjo še niti približno nismo pripravljeni ter še ne dovolj zagoreli, da bi pospravili poletna oblačila. Ni nam preostalo drugega, kot da se odpravimo na lov za poletjem! Da pa ne bo vsa krivda na nas, smo s seboj vzeli še prof. Dragico Fabjan Andritsakos, kaplana Martina Zlobka in prof. Ireno Bolta, čeprav bodo verjetno tudi sami priznali, da se niso ravno upirali. Iskanja smo se lotili v Italiji, ampak čeprav smo iz dna nahrbtnikov izbrskali sončna očala, pregledali vse obcestne bencinske črpalke in odpeli kar nekaj pesmi, se ni prikazalo. Še preden smo vedeli, nas je ogromna ladja odpeljala in zbudili smo se v povsem novi deželi. Močno sumimo, da smo odkrili brlog poletja, vsekakor pa bomo poročali takoj, ko odkrijemo kakšne zanesljive sledi!

Drugo javljanje s terena

Ja sas!
Kot pogumni raziskovalci smo zapustili ladijska tla in z dvignjenimi glavami zakorakali na območje, o katerem sicer, z izjemo naše razredničarke, nismo vedeli ravno veliko. Iskanja poletja smo se lotili kar v prvi pekarni, ki smo jo sestradani zagledali. Kljub vročim pečem in sladkim vonjavam, so nas morali razočarati, saj ga niso imeli, smo si pa v tolažbo privoščili zambonotirópite. Naslednje morebitno skrivališče, ki smo ga raziskali, je bila Metéora, sklop šestih samostanov na vrhu visokih gorskih sten. Natančneje smo preiskali dva, kjer smo se spoznali s pravoslavno Cerkvijo. Poročati pa moramo tudi o sledi, ki smo jo odkrili! Poletje naj bi nazadnje videli v Delfih, zato smo dan zaključili z mašo za duhovno in obilno večerjo za fizično moč, zdaj pa hitimo proti Delfom!Tret

Tretje javljanje s terena

Hérete!
Sledi za poletjem se hitro gostijo, zato danes dobite poročilo iz kar dveh dnevov raziskovanja. Včeraj smo po zajtrku, med katerim smo vneto vadili grško zahvaljevanje prijaznim gostiteljem, zapustili Kalambako ter krenili proti Delfom. Ko nas je naš zvesti šofer Sandi odložil, nam je takoj postalo jasno, da bomo poletje našli le z dobre razgledne točke, in splezali smo prav na vrh hriba, do delfskega stadiona, ter si na poti ogledali še ostale antične ostanke. Toda sreča nam ni bila naklonjena! S hriba smo videli poletje, kako hitro drvi naprej v smeri Aten, in ni nam ostalo drugega, kot da se od Delfov hitro poslovimo. V Atenah smo bili preutrujeni za takojšnje nadaljevanje lova in navdušeni smo se nastanili v hotelu. Danes pa nismo poležavali! Že zgodaj zjutraj, kar pa nas ni rešilo gneče, smo bili na Akropoli in pridno poslušali razredničarko, ki nam je predstavila vse, kar moramo vedeti. Razgled je bil neverjeten, a poletja ni bilo videti. Ob vznožju smo se ustavili v muzeju, posvečenem Akropoli, kjer smo spoznali, da se včasih ne sme fotografirati, tudi če ni nobenega znaka, ki bi ti to sporočal, saj njihovo nalogo vestno opravljajo varnostniki. Po ogledu smo spoznali, da nam ne ostane nič drugega, poletje bomo našli le, če se razkropimo! Razdelili smo se in raziskovali samostojno, vendar smo se čez dobri dve uri sestali in to brez uspeha. Kljub temu nismo bili poklapani; smo se vsaj najedli. Naslednji projekt je bil obisk pravoslavnih večernic, ki so bile nekoliko daljše, kot smo pričakovali, in ob vonjavah kadila ter mistični svetlobi prijetno uspavajoče, vendar smo se potrudili in opazovali obred, ki je bil vsekakor drugačen. Priznamo, vmes smo na svoj lov malo pozabili, a jutri računajte na nas!

Besedilo: Karolina Marc
Foto: Maja Budna

Četrto javljanje s terena

Hairetysmata apó ten Elláda;
Včerajšnji dan smo začeli s hotelskim zajtrkom. Želeli smo se prepričati, da se poletje ne skriva v kakšni od malih atenskih uličic, zato smo jih dodobra prečesali. Na poti nas je nekajkrat zamotila naša radovednost, tako smo zavili v atenski arheološki muzej, ki je največji v Grčiji. Kmalu nas je poklical šofer Sandi in hitro smo se odpravili k njemu, saj smo vedeli, da nas čaka tisto, česar smo se veselili, odkar smo prišli – morje! Prepotovali smo 1600 km, da bi spet začutili mivko med prsti ter veter v slanih laseh. Nismo bili razočarani! Pritekli smo na plažo, odvrgli brisače in se pognali v vodo. Ko smo se vrgli v slani objem morja, nihče več ni mogel dvomiti, našli smo poletje! Med nabiranjem pisanih pastelnih kamenčkov, ki so ga zmotili fantje s svojim utapljanjem (brez skrbi, nismo jim ostale dolžne), nam je morsko druženje hitro minilo. A poletja nismo izpustili, pretentali smo ga, da nam še malo razkaže svojo domovino. Kako bi bolje začeli kot z glasbo in plesom? Ko je sonce počasi tonilo za partenonom, smo se posedli po tribunah in občudovali prelepi ambient grškega zelenja in zidov, med katere so kmalu priplesali člani skupine Dora Stratou. Tako smo dan zaključili med grškimi ritmi, šuštečimi oblekami ter zvoki dud, nato pa se, še zmeraj malo poplesujoči, odpravili v hotel. Danes pa bomo z roko v roki s poletjem pot nadaljevali proti jugu, na Peloponez! Mikene, Epidaver, Šparta, pripravite se, mi prihajamo!

Peto javljanje s terena

Ti kanete?
V četrtkovo jutro smo se še zadnjič zbudili v Atenah, navdušeno zmazali zajtrk ter se odpravili na pot. Potrudili smo se in na avtobusu našli še eno mesto za poletje, pa smo ga vzeli kar s sabo. Prva mini postaja je bil Korintski kanal, kjer so jadrnice plule globoko pod nami. Pot smo nadaljevali v Epidaver, pravo zvočno čarovnijo, na vrhu smo seveda imeli fotografiranje, bolj ali manj uspešno, a imamo še nekaj časa, da nadoknadimo. Na poti v Mikene pa je poletje postalo malo lačno morja in tako nam ni ostalo drugega, kot da se ustavimo v ljubkem obmorskem mestecu po imenu Náfplio. Tudi mi se nismo ravno pritoževali, temveč smo si hitro našli kaj za pod zob, nekaterim vztrajnežem pa se je uspelo celo na hitro vreči v vodo in še v mokrih kopalkah pribrzeti nazaj na avtobus. V Mikenah smo zlezli do Agamemnonove grobnice, kjer smo seveda s petjem morali preizkusiti akustiko, nato pa se v družbi potepuških psov povzpeli do mikenske trdnjave. Dan smo zaključili v Šparti, ki smo jo kot nočno že malo raziskali, danes pa nas čaka še njena antična plat.
P. S.: Poletje pošilja lepe pozdrave, ga skušamo prepričati, da bi se vrnilo tudi k nam!

Zadnje javljanje s terena

Kalispéra!
Včerajšnji dan smo, ko nas je poletje izbezalo iz mehkih postelj, začeli v povsem drugem času kot do zdaj. Malo smo opustili antiko in popotovali v srednji vek, v utrdbo Mistras. Ogled smo začeli skupaj, kjer sta nas razredničarka in kaplan popeljala v zgodbo tistega časa, da smo si lahko že prav predstavljali ljudi v srednjeveških oblekah, ki so se po spolzkih kamnih zgrinjali na kronanje zadnjega cesarja. Zatem pa se nas je kar precej odločilo, da se povzpnemo prav do vrha. Pogumno smo začeli in v dobre pol ure v družbi številnih mačk in hišk posejanih čez celoten grič uzrli čudovit razgled, bil je vreden napora. Poletje nam je nato razkazalo še antično Šparto, zatem pa smo se že precej izmučeni izpod oljk prestavili na avtobus in do Olimpije vsi pospali. V zadnji dan smo se zbudili z malo grenkega priokusa, saj nam je ekskurzija res prehitro minila, a čakal nas je še ogled antične Olimpije. Med ostanki Herinega in Zevsovega templja ter gymnasiuma in palestre smo se sprehodili do stadiona, kjer smo se preizkusili v teku, zatem pa nas je poletje prepričalo, da smo si ogledali še muzej. Gostitelji so nam pripravili obilno kosilo za na pot, potem pa smo se odpravili proti Patrasu, kjer se bomo vkrcali na ladjo. Prepričevali smo poletje, naj gre z nami, naj nas pelje na morje, vendar je vztrajalo, da mora na jug, torej naše kraje na milost in nemilost prepušča jeseni in njeni sestrični zimi, a obljublja, da se kmalu vrne. Pomahali smo mu in zaželeli srečno pot!
Se javimo, ko prispemo! Hvala vsem, ki ste nas v mislih spremljali na naši dogodivščini! Še zadnje grške objeme in žarke sonca vam pošilja vaš 3. B!

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.