Izmenjava v Gradcu

Po nekaj več kot enoletnem premoru zaradi covida-19 nadaljujemo z enomesečnimi dijaškimi izmenjavami v Gradcu, ki od tega šolskega leta potekajo znotraj novega programa Erasmus (2021–2027). Prva dijakinja na t. i. individualni dolgotrajni mobilnosti dijakov je Lana Marković iz 3. b.

V soboto, 25. 9. 2021, ko sem se usedla na vlak in se odpeljala proti Gradcu, drugemu največjemu mestu v Avstriji, sem se zavedela, kako neverjetna izkušnja mi je bila ponujena. En mesec živeti in šolati se v tuji državi, katere jezik se učim – vedela sem, da bo izziv, ampak sem ga sprejela optimistično.

Na železniški postaji v Gradcu sta me že pričakovali bodoči sošolki Lisa in Maria, ki sta me pospremili do mogočne zgradbe Augustinum Bischöfliches Zentrum für Bildung und Berufung. Tam sta me sprejela ravnatelj dijaškega doma in vzgojiteljica, ki mi je nato razkazala dom in me peljala do moje sobe. Že prvi večer sem spoznala nekaj sovrstnikov, ki bivajo v dijaškem domu, saj so imeli srečanje s  karaoke nastopi. Zelo zanimivo se mi je zdelo, da zelo malo dijakov iz doma obiskuje tudi gimnazijo v isti stavbi, večina še šola v različnih šolah tehničnih smeri. Takrat sem tudi spoznala, da od mene niso pričakovali popolnega znanja nemškega jezika in da je v redu, če se z njimi pogovarjam v angleščini, kar me je pomirilo. Naslednji dan je bila nedelja in udeležila sem se obreda svete maše ob začetku šolskega leta, kasneje pa sta mi Lisa in Maria razkazali Gradec.

V ponedeljek, ko sem se zbudila, sem bila precej vznemirjena, saj me je čakal prvi dan avstrijskega pouka, z novimi sošolci in profesorji. Po zajtrku sem se odpravila v razred 7. b, kjer so me novi sošolci in sošolke zelo lepo sprejeli in se mi predstavili. Pouk je minil kar hitro, saj imajo le šest ur pouka na dan, za razliko od nas pa si lahko snamejo obrazne maske med poukom, čeprav se razredi mešajo. V petek po pouku so me sošolke povabile na sejem Grazer Herbstmesse, kjer je tudi zabaviščni park, in imela sem se zelo lepo. Teden je hitro minil in odločila sem se ostati za vikend v Gradcu in obiskati Muzej sodobne umetnosti Gradec, ki ga je zelo težko zgrešiti zaradi nenavadne oblike zgradbe. Potem sem še malo raziskovala mesto in napisala nekaj razglednic.

V drugem tednu sem se že kar navadila na pouk v nemščini. Sicer ne razumem še čisto vsega, kar profesorji razlagajo, se mi pa vseeno zdi, da razumem več kot prej in mi je lažje slediti pouku. Najbolje razumem razlago pri pouku fizike in psihologije, kar me preseneča, glede na to da govorita profesorja precej hitro. Kmalu pa sem ugotovila, da bo težje sodelovati pri pouku latinščine, ker se je učijo dalj časa kot jaz in je zahtevno poslušati razlago enega tujega jezika v drugem, saj si moram dvojno prevajati. Tudi drugi vikend sem se odločila ostati tukaj in še bolje spoznati Gradec, ki mi je zelo všeč, ter obiskati še kakšen muzej. V nedeljo sta me sošolki, ki sta dvojčici, Lisa in Maria povabili k njima domov na kosilo, potem pa še k sosedom na pečen kostanj ali marone, kot mu pravijo tukaj.

Svoje popoldneve pogosto izkoristim za sprehode na grad, ki je zelo blizu, ali pa grem v mesto ali park. Naučila sem se zelo veliko – od novih tem pri pouku do spoznavanja novih ljudi, navad in kultur. Zelo sem hvaležna za to izkušnjo in ostala mi bo v lepem spominu.

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.