1. a nas je posedel za praznično obloženo mizo z obilico piškotov, tudi navdušene postrežbe ni manjkalo. Zaradi kopice daril in hrupa skorajda nismo opazili bistva božiča – Deteta, ki nas čaka skrit za vsem tem, če uspemo pogledati v srce.

• 

  1. a

• 

  1. a

V 1. b smo bili priča prizoru Jezusovega rojstva, podprtega s čudovito glasbo v ozadju. Skrivnost božične noči je na svet prinesla luč, ki se je počasi, a vztrajno in radostno razprostrla preko vseh navzočih.

• 

  1. b

• 

  1. b

Jaslice v 1. c so nas popeljale v širšo zgodbo božiča – preko prizorov Marijinega oznanjenja, poti Jožefa in Marije v Betlehem ter zbiranja pastirjev smo navsezadnje prišli do ključnega – hlevčka, ki je vse osmišljal in razsvetljeval.

• 

  1. c

• 

  1. c

1. č nas je v oddaji popeljal na božični sejem z raznovrstnimi stojnicami in množico ljudi, kjer je vsak verjel v svoje bistvo božiča. Navsezadnje se je le našel nekdo, ki ga je poiskal v miru in upanju Gospodovega rojstva in v to povabil tudi ostale.

• 

  1. č

• 

  1. č

V 1. d smo spremljali upajočega popotnika, ki je na svoji poti naletel na mnoge ovire. Vendar je kljub vsemu ohranil vero in hvaležnost ter nazadnje le prispel do jaslic. Tako kot je bila njegova pot polna napora, so bile tudi v jaslicah krhke, lomljive lončene posode – a prav v njih je na svet prišlo največje upanje.

• 

  1. d

• 

  1. d

2. a nas je popeljal v zahtevne družinske odnose, kjer se je vnuk spraševal, čemu iti k polnočnici. Navsezadnje ga je babičina zgodba in prizor iz nje prepričal, da sta resnični mir in polnost le v Gospodovem prihodu na svet, ki ozdravlja tudi medosebne odnose.

• 

  2. a

• 

  2. a

V 2. b razredu se je luč širila počasi, vsak jo je moral biti pripravljen sprejeti in jo širiti naprej, drugače se ne bi razlila do vseh. In tako je razsvetlila celoten prostor, v središču katerega so bile na stebru postavljene jaslice, po njem pa so se vzpenjale ovce in pastirji – dijaki in profesorji, ki si delimo pot do bistva.

• 

  2. b

• 

  2. b

V 2. c razredu smo jaslice odkrivali sproti; v omari so se nam razprli trije svetovi: zemlja, kjer bivamo mi, s semeni dobrega in kamenjem stisk v lončenih posodah; najvišje se razpirajo nebesa z Božjo slavo, v sredini pa se je k nam spustil sam Gospod in zopet združil oba svetova.

• 

  2. c

• 

  2. c

Popotnik v 2. č razredu se je sprehodil mimo čudovitih vitražev. Iskal je smisel in ga je našel, ko je preko vere, upanja in ljubezni prispel do jaslic. Prav te kreposti so mu pomagale videti skrivnost božiča in se ji odpreti.

• 

  2. č

• 

  2. č

2. d nas je uvedel v razmislek, kako prav tako, kot telo potrebuje srce, mi potrebujemo rojstvo Boga. V središču velike črne človeške silhuete so se v velikem srcu odpre jaslice.

• 

  2. d

• 

  2. d

V 3. a so nas počasi pripeljali do bistva božiča, ki so ga ponazorili z ulično svetilko, obraslo z bršljanom. Dojemanja božiča so lahko različna, vendar je Jezus lahko povsod, tako kot svetilka, in njegova svetloba lahko vstopi kamorkoli; greh pa ga – kot bršljan svetilke – ne more doseči.

• 

  3. a

• 

  3. a

Tudi v 3. b razredu so nas dijaki popeljali med zahtevne družinske odnose, polne pretiranega dela, skrbi in slepote za sočloveka. Vso to težo lahko kot kamne prelagamo drug na drugega in se obtežujemo – dokler se ne odločimo, da to raje prinesemo Gospodu ter si delimo njegovo Luč.

• 

  3. b

• 

  3. b

Dijaki 3. c so nas popeljali v Sagrado Familio, kjer se je bistvo cerkve izgubilo pod množico turistov in v njihovem hrupu. Dokler se ni razbila lončena posoda – in nas spomnila na bistvo, ki je krhko, ranljivo in preprosto, a veliko bolj resnično od vsega blišča in hrupa.

• 

  3. c

• 

  3. c

Dijaki 3. č so nas popeljali v razmislek o naši krhkosti, o naših okrušenih posodah, ki so jih položili tudi v jaslice. V prepletu Svete noči in svetopisemskih odlomkov smo spoznavali, da Gospod deluje prav po tej krhkosti, luč sveti prav iz razpok.

• 

  3. č

• 

  3. č

Dijaki 3. d so predstavili priliko o talentih. Tako kot služabniki v priliki so tudi dijaki prejeli mnogo talentov. Pravi zaklad raste prav iz njih, v sodelovanju z Božjo milostjo, ki jo prinaša Novorojeni.

• 

  3. d

• 

  3. d

3. e razred nas je popeljal v slaščičarno, kjer je slaščičar že obupal nad izdelavo dobrih piškotov. Ob pomoči in čudežni mikrovalovni pečici je Jezus zasvetil prav tam – v njegovi stiski in obupu, v katerih si je dovolil pomagati.

• 

  3. e

• 

  3. e

4. a nas je opomnil, da moramo kdaj spremeniti pogled in lahko tako iz brezoblične gmote življenja nastane nekaj velikega. Ko skupaj zberemo krhke in razlomljene koščke naših življenj, lahko v njih zasije tudi Gospodova luč.

• 

  4. a

• 

  4. a

V 4. b razredu smo prisluhnili zgodbi dedka o skrivnosti božiča. Vsak človek, tako kot podobe dijakov v jaslicah, nosi s seboj veliko črno vrečo s skrbmi, strahovi, grehi. Božič se zgodi, ko spoznamo, da jih lahko predamo Gospodu.

• 

  4. b

• 

  4. b

4. c nas je popeljal v razmislek o srcu, krvi, krvničkah. Biologija nam lahko pove veliko, ne pa bistva. To najdemo le, če v srce pogledamo globlje, pri tem pa nam lahko pomaga tudi Božja beseda. In tako je skrivnost človeškega srca še večja.

• 

  4. c

• 

  4. c

4. č je zgodbo o treh kraljih obrnil na glavo – kralji, ki so bili pravzaprav preoblečeni pirati, so po nesreči prišli do Heroda in po nesreči so našli Kristusa – a so mu vseeno dovolili, da je vstopil v njihovo srce ter so ga počastili.

• 

  4. č

• 

  4. č

V 4. d razredu smo razmišljali o tem, kako se naše lučke v tem hitečem svetu hitro izgubijo ali celo ugasnejo. A vseeno ostaja upanje, Gospod nam jih vedno znova prižiga in jih pomaga ohranjati, da lahko svetijo nam in drugim.

• 

  4. d

• 

  4. d

4. e razred se je v svojih zadnjih razrednih jaslicah v molitvi spominjal let, preživetih skupaj. Spomini so prerasli v hvaležnost, ta v molitev in ta v luč, ki jim bo svetila tudi na nadaljnji poti. Spomini so tako lepi kot tudi malo razpokani in Gospodovo rojstvo teh razpok ne izbriše, temveč jih zapolni.

• 

  4. e

• 

  4. e