Štiri maturantke so letošnje šolsko leto začele malo drugače. Prva dva meseca šolskega leta bodo preživele v Saumurju, kjer obiskujejo pouk v francoski gimnaziji. Kaj se jim dogaja in kakšno življenje živijo, boste lahko prebrali v tem in naslednjih prispevkih.
O šoli in Saumurju
Po celih dveh tednih obiskovanja francoske gimnazije Saint-Louis v Saumurju smo se z dekleti lahko že dodobra spoprijele s tipičnim šolskim dnem v francoskih klopeh.
Srednjeveško mesto Saumur se nahaja na zlati geografski sredini večjih mest Angers in Tours na severozahodu Francije. S svojo lego ob ležerni Loari in veličastnim utrdbenim gradom, ki se dviga nad mestom, predstavlja enega najbolj slikovitih primerov mest regije Pays de la Loire.
Inštitucija Saint-Louis tako kot naš zavod združuje več stopenj izobraževanja in tako učence ter nato dijake pripravi na nadaljnje univerzitetno šolanje. Poslopje se nahaja v neposredni bližini starega mestnega jedra in kljub svoji mestni legi slovi po obširni posesti, ki se skriva za monumentalno fasado in sprednjim zidom. Prav pred slednjim se vsako jutro zbere več sto dijakov, ki obiskujejo triletni program liceja. Po francoskem sistemu se do mature, ali po francosko baccalaureata (krajše BAC), odšteva. Prvo leto gimnazije se tako imenuje seconde, drugo première, in zadnje, tretje leto, imenujejo terminale.
Vsako jutro se pouk začne točno ob 8. uri in si prislužuje možnost razpotega vse do 18. ure. Običajna šolska ura traja 50 minut in med urami ni natančno določenega odmora, kot je v navadi pri nas. Prvi daljši, 20-minutni, odmor sledi po prvih dveh urah pouka. V tem času se celotna gimnazija zbere na dvorišču, kjer se dijaki lahko družijo, sprostijo in ob tem kaj prigriznejo. Odmoru sledita še ena ali največ dve uri, po katerih končno nastopi čas kosila v šolski kantini (ni treba posebej omenjati, da se tudi v šolski kuhinji držijo zapovedanega sistema več hodov s predjedjo in sirom ob koncu 🙂
Ker je v letošnjem prvem letniku 9 polnih razredov s 30 dijaki, je bila sestava smiselnih urnikov, ki bi ustrezali vsakemu, preprosto povedano prevelik zalogaj. Kot posledica tega imamo vsak dan najmanj eno uro samostojnega učenja v veliki dvorani, imenovani ‘salle d’études’. Tam so na voljo šolski prenosni računalniki in vsi potrebni učbeniki. Ure učenja lahko preživimo tudi v gimnazijski knjižnici, ki nam lahko brez sramu zavida široko in izpopolnjeno zbirko gradiva naše škofijske gimnazijske knjižnice. Vsekakor pa je med ‘prostimi urami’ prepovedano kakršnokoli zadrževanje na dvorišču gimnazije. Vsak dan v tednu je tako popolnoma samosvoj, dijakom pa najljubše ostajajo srede, ob katerih pouk zaključimo najkasneje ob opoldnevu. Tako med ostalimi šolskimi dnevi z zaključkom med 16. in 18. uro, ostaja edini dan namenjen popoldanskim aktivnostim prav sreda.
Maja Doljak, 4. b
