Na šolanju v Franciji (5)

Štiri maturantke so letošnje šolsko leto začele malo drugače. Prva dva meseca šolskega leta bodo preživele v Saumurju, kjer obiskujejo pouk v francoski gimnaziji. Kaj se jim dogaja in kakšno življenje živijo, boste lahko prebrali v tem in naslednjih prispevkih.

KONČNO NISEM VEČ EDINKA

Nikoli nisem razmišljala o tem, kaj pričakovati od družine gostiteljice in kako si jo predstavljati, zato me je razveselil že prvi odgovor Laetitie, mame v moji družini gostiteljici, na elektronsko pošto, v kateri mi je na kratko opisala družino in mi poslala nekaj fotografij, s katerih so se mi smejali prijazni obrazi mame, očeta in dveh hčera.

Na peronu sta me ob prihodu čakala oče Christophe in starejša hčerka, stara 14 let, Anaelle. Samo na hitro pa nas je na parkirišče prišla pozdravit tudi Laetitia, ki se je potem vrnila na delo. Od železniške postaje smo se preko mosta, s katerega se je videl krasen gradič, skozi veliko krožišč, majhnih vasic s hiškami iz rumenega peščenjaka in z lepo urejenimi cvetočimi vrtovi, odpeljali domov. Tukaj živim v pritlični hišici v vasici Rou, od Saumurja oddaljeni deset minut vožnje. Najprej sta mi pokazala prikupno sobico na vzhodni strani hiše s pogledom na polje, gozd in palmo na vrtu. Spoznala sem tudi obe muci, Payette in Pepper. Na koncu vrta imamo tudi kokoške in kasneje smo izdelali izvalilnico za piščančke. Kmalu sta domov prišli tudi Laetitia in mlajša hči Lucile, ki je stara 11 let. Z dekletoma smo se takoj razumele. Velikokrat sestavljamo sestavljanke, ustvarjamo in se igramo. Že prvi dan je beseda nanesla tudi na moje interese in ideje za študij. Ko sem Christophu omenila, da me zanima fizioterapija, mi je povedal, da je po izobrazbi fizioterapevt, ampak se je kasneje odločil za osteopatijo. Takoj mi je predlagal, da lahko kdaj pridem k njemu pogledat, kako dela, in se lahko tudi s svojo znanko dogovori, da pridem tudi k njej. Laetitia pa mi je povedala, da je patronažna sestra in se ukvarja tudi s terapijo s hipnozo.

Vesela sem, da vsi v moji družini radi kuhajo in jim lahko pri tem pomagam. V prostem času se ukvarjajo z različnimi aktivnostmi; Christoph igra tenis in bas kitaro, z Laetitio skupaj hodiva na pevski zbor v bližnji vasici, Anaelle hodi na odbojko, Lucile pa je letos začela hoditi na judo in potem, ko smo šle skupaj jahat, tudi na jahanje. Skupaj smo bili že na več izletih in velikokrat mi povedo, da so veseli, da sem z njimi.

Leda Delfina Steidl Porenta, 4. a

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.

Zavod sv. Stanislava Skip to content