Obisk Japonske – 6. dan

Danes je polovica dijakov imela izlet s svojo gostujočo družino in si ogledala znane turistične kraje Japonske. Gostiteljski dijaki druge polovice pa so ta dan pisali test. Tako smo gostje teh dijakov imeli skupen izlet v Asakuso in Harajuku.

V Asakusi smo si ogledali tradicionalni japonski budistični tempelj. Harajuku je ulica z mnogo trgovinami ter mnogo kupci in turisti. Svoj zadnji večer na Japonskem pa je vsak preživel s svojimi gostiteljskimi družinami. Nekateri so se povzpeli na Tokyo Skytree, nekateri so nakupovali, nekateri pa smo se doma družili s svojo gostiteljsko družino.

Katarina Prevc, 3. b

 

Danes zjutraj sva se s Haruno zbudili prej kot ponavadi, okoli šestih, in skupaj pozajtrkovali muffin z vanilijevo kremo (vse pekovske izdelke imajo izredno sladke in po možnosti še oblite s sladkorjem) ter se odpravili na železniško postajo, kjer sva se srečali se s sošolko Klaro in Shuri in smo skupaj odšle na vlak proti Shanjukuju. Tam so nas naši japonski prijatelji zapustili (imeli so namreč zelo pomemben test (v nedeljo, ja!) iz angleščine, ki je trajal od devetih do štirih popoldne). Naprej smo šli s profesorjem angleščine in še s tremi japonskimi dijaki, ki so iz višjih letnikov.

Najprej smo si pogledali znamenit tempelj. Na poti do templja je nešteto trgovinic, kjer prodajajo vse, kar si lahko izmisliš. Pri templju smo se najprej pokadili s svetim dimom in si nato spet na poseben način umili roke (kot v Kamakuri). Ko smo vstopili v tempelj, je vsak vrgel kovanec v posebno posodo in nato zmolil (po njihovo – s ploskanjem, kimanjem in priklanjanjem) za karkoli je želel (večinoma prosijo za zdravje, mir in srečo). Po prihodu iz templja smo šli prebrat našo usodo. Pretresel si posebno skledo, v kateri so bile palčke s številkami. Ven je priletela ena številka in tisti predalček si potem lahko odprl in prebral svojo usodo. Dobila sem “navadno” usodo (baje se v mojem življenju ne bo zgodilo nič pretresljivega), veliko jih je dobilo slabo, ki so jo potem obesili na posebne lesene palice, da jih bo dež izpral (po japonskem verovanju).

Pot smo nadaljevali do Shinjukuja, ki je eno največjih japonskih nakupovalnih središč. Imeli so čisto vse in še več. Ulica je bila ogromna, ljudi še več in prav tako trgovin. Tam smo preživeli celo popoldne in imeli vmes odmor le za kosilo, ki je bilo tudi tokrat čisto japonsko − nudli s tuno, solato in jajcem (ki si jih seveda jedel s palčkami). V nakupovalnem središču je veliko zelo dragih trgovin (Hugo Boss, Calvin Klein, Michael Kors …), veliko pa je tudi preprostih vsakodnevnih trgovinic z oblekami, hrano in spominki.

Z dvema prijateljema smo kasneje odšli še na vladno stolpnico, ki je visoka okoli dvesto metrov in ima 45 nadstropij. V vrsti smo čakali kakšnih 20 min, potem smo bili v dvigalu le 45 sekund. Zgoraj je izjemen pogled na Tokio in okolico − videli smo tudi Fuji! Če pride do potresa, se stolpnica ziba oz. niha za 10 m in se večina stvari v njej totalno “prešejka”. Razgled pa je bil res čudovit in svetloba fantastična!

Zvečer sem kar utrujena prišla domov in doma nas je čakala super večerja – okonomiyaki (slana palačinka s slanino, zeljem, sojino omako in ribicami, ki se premikajo!).

Po večerji pa mi je Harunina družinica pripravila presenečenje, izročili so mi torto za moj rojstni dan! Bilo je tako prijazno od njih in smo se potem še dolgo veselili. Skupaj smo se slikali in s skupnimi močmi prerezali torto, ki je bila kar obložena s sadjem.

Ker je bil danes moj zadnji dan pri njih, sem jim tudi izročila darilca, ki so jih bili izjemno veseli (res imajo radi čokolado) in potem smo skupaj gledali Frozen. Res je bilo doživetje, ki ga ne bom pozabila!

Čeprav Harunina družina ni znala dobro angleško in sem se večino časa samo nasmihala, kimala in priklanjala, je v meni pustila poseben pečat. Japonci so zelo pozorni, prijazni in se prilagajajo drugim in jim po vseh svojih zmožnostih želijo ustreči. Skupaj smo se smejali, jedli in se pogovarjali. To je bila zame res, res lepa izkušnja.

Nika Blažka Gorjanc, 3. d

 

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.

Zavod sv. Stanislava Skip to content