Dopoldne tukaj obiskujem pouk, kateremu poskušam čimbolj slediti. Najtežje mi je pri latinščini, ki je zahtevnejša kot pri nas in ker zame to pomeni trikratno prevajanje. Prav tako je zahtevna glasba, saj morajo podrobno poznati glasbeno teorijo. Same ure glasbe pri pouku so mi zaradi profesorja zelo zabavne. Lažje mi je pri kemiji in fiziki, saj smo mi to snov jemali že lani (čeprav se vsega ne spomnim najbolje), in matematiki, kjer tako kot pri nas trenutno obravnavajo polinome. Seveda lahko največ sodelujem pri urah angleščine. Isti profesor poučuje tudi zgodovino in me z različnimi vprašanji o Sloveniji v angleščini ali nemščini  vključuje v pouk. Razlage profesorjev pri posameznih predmetih približno razumem, nekoliko težav imam tudi pri pogovorih s svojimi sovrstniki, katere moram pogosto opozarjati na rabo knjižnega in ne pogovornega jezika. V glavnem se z ljudmi sporazumevam v nemščini, če pa se v tistem trenutku ne spomnim nemške besede oziroma je ne vem, si pomagam z angleško. Seveda moji stavki niso vedno čisto pravilno oblikovani in včasih potrebujem več časa, vendar me ljudje zelo spodbujajo ter moje napake popravljajo z namenom, da bi se čimveč naučila.

Popoldne čas preživljam v internatu, v katerem sem nastanjena in je v isti zgradbi kot šola, skupaj z novimi prijatelji, seveda pa nekaj časa posvetim tudi delu za šolo. Sobo si delim z Magdaleno, skupen vhod in kopalnici imava še s Hannah in Cornelio. Dekleta so me res dobro sprejela, skupaj preživimo kar nekaj časa in se zabavamo. V tem prazničnem času se je tako v šoli kot tudi v internatu veliko dogajalo. Pri pouku (nekaterih predmetih) smo prepevali božične pesmi, napisali svojo likovno pesem, si ogledali film in se odpravili na ogled muzikala. V internatu so bile organizirane razne molitve in maše, medsebojno obdarovanje, igranje družabnih iger  in podobno. V četrtek smo imeli krajši božični program in nato bogato predbožično večerjo. Z našo vzgojno skupino smo imele več druženj ob čaju, piškotih in glasbi ter medsebojno obdarovanje, ki je tukaj precej razširjeno.

Raziskovanju mesta sem se posvetila predvsem med vikendom, ko sem ostala kar v internatu. V soboto sem se najprej povzpela na grad Schlossberg, od koder sem imela čudovit razgled na mesto. Nato sem se sprehodila po centru mesta vzdolž ulice Herrengase, kjer je polno trgovin, kavarn in restavracij. Ogledala sem si tudi božični sejem Christkindlmarkt na glavnem trgu. Ker je to ena od značilnosti Gradca, ki se odvija le v decembru, je bilo v mestu veliko turistov. Pravo nasprotje je bilo v nedeljo, ko je bilo mesto zelo prazno. Takrat sem pohajkovanje začela na drugem bregu reke Mure z obiskom svete maše, ki je potekala v slovenščini, v eni izmed kapel Mariahilferkirche. Nato sem reko prečkala prek mostu, ki se imenuje Murinsel in ponuja postanek v kavarni. Znova sem se sprehodila čez center mesta, tokrat vse do operne hiše.

Do sedaj sem v Gradcu preživela dva tedna, še enkrat toliko bom v januarju. Te izkušnje sem res vesela, saj sem spoznala veliko prijateljev iz različnih držav, majhen del avstrijske kulture, se prvič tako veliko sporazumevala v nemščini, prvič potovala sama z vlakom v tujo državo in se naučila še marsičesa novega.

Lucija Fortuna, 3. d