Popotni tabor 2022

Dneve med 26. junijem in 1. julijem je skupina naših dijakov pod vodstvom kaplana Gregorja Bregarja in z občasnimi drugimi spremljevalci preživela na popotnem taboru. Pot jih je vodila po gorenjski veji slovenske Jakobove poti.

V nedeljo ob največji vročini smo se zbrali pred cerkvijo svetega Jakoba v Ljubljani, kjer se je lansko leto zaključil popotni tabor. Na hitro smo se spoznali in že začeli našo pot. Že na začetku smo imeli spoznavne zmenke, saj se v večini še nismo poznali. Že kmalu po štartu so se prvi že kopali v sicer neregistriranem kopališču. Zvečer smo dosegli sveto Katarino, skuhali večerjo in zaplesali pod luno.

Zjutraj smo se zbudili na pesem Zdravnik in se odpravili proti Joštu. Za kosilo smo se ustavili pri Larisi, nato pa se še skopali v Sori. Odpravili smo se še do Stražišča na večerjo k Maticu. Po večerji je sledil še naporen vzpon na svetega Jošta. Ema je imela god, zato smo dobili sladoled za sladico. Pozno v noč smo opazovali zvezde in se še veliko pogovarjali.

Zjutraj se nam je pridružila še Eva in skupaj smo se spustili v Besnico na pozni zajtrk pri Izinih starih starših. Počasi smo napredovali do Brezij, kjer smo hitro še pojedli kosilo, nato pa kot mrtvi popadali en za drugim. Zbudila nas je Nika, ki je prinesla za vse sladki posladek in nekaj za odžejat. Skupaj smo se odpravili proti Radovljici in se za las izognili nevihti. Po maši se nam je pridružil še zadnji član, Urh, zapustili sta nas pa Ana in Katarina. Po odlični večerji smo še skupaj peli in spoznali nekega Italijana, ki je prav tako spal v istem župnišču. Nekateri smo še zaplesali in se pogovarjali dolgo v noč, drugi pa so pametno pospali.

Zjutraj smo zgodaj in se odpravili proti Bledu. Pot je neobičajno hitro minila in kmalu smo že jedli zajtrk pri Blejskem jezeru. Nekateri so poskakali v vodo in odplavali vse do otoka. Po kopanju smo odšli še na drugi zajtrk k Metini teti in se odpravili naprej proti jezeru Kreda, kjer smo se ponovno kopali … skoraj vsi, saj je bila voda ledena in smo nekateri pametno namočili le noge. Ujel nas je dež in stekli smo do neke lesene koče, kjer smo čakali, da bi ponehal. Še kar je rosilo, a smo se vseeno odpravili proti Dovjem, kjer smo tisto noč prespali.

Zjutraj smo odšli naprej proti Kranjski Gori, kjer smo se naprej šli kopat v jezero Jasna in tam preživeli sproščeno popoldne in se šli zabavne miselne igre (zabavne vsaj nekaterim). V Kranjski Gori nam je David častil sladoled in nas spremil vse do Radeč, kjer smo prespali.

Zadnji dan smo se končno odpravili proti Višarjam. Zgodaj smo začeli hoditi in prišli na vrh že pred prvo uro popoldne ter tam malo popili in imeli še zadnjo sveto mašo. Po kosilu smo se odpravili nazaj dol, nekateri peš, drugi pa z gondolo. Nato nas je gospod direktor Česen pripeljal s kombijem nazaj v Radeče, kjer smo se uradno poslovili z še zadnjim sladoledom in se povzpeli na avtobus.

Iza Draksler, 2. c

 

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.

Zavod sv. Stanislava
Skip to content