Popotni tabor je posebno doživetje, ker v fizičnem naporu, dobrih ljudeh in lepoti naše domovine odkrivaš Boga. Na poti smo opremljeni le z najnujnejšimi stvarmi in kmalu ugotovimo, da ne potrebujemo veliko za zadovoljstvo duše. Dolgo in dokaj naporno pot si krajšamo z molitvijo, petjem, prijetnimi pogovori pa tudi trenutki tišine. Ti so odlična priložnost za pogovor z Bogom ali razmislek.
V veliko spodbudo za nadaljevanje poti so tudi dobrotniki, dobri ljudje, ki nam velikodušno pomagajo pri oskrbi z vodo in drugimi materialnimi potrebami. Tabor je tudi odlična priložnost za spletanje novih prijateljstev, učenje novih spretnosti in pridobivanje odgovorov na zastavljena vprašanja.
Težki trenutki utrujenosti, bolečine v mišicah in žulji nas učijo ponižnosti in zaupanja v Gospoda, da mu dopustimo, da nam pomaga on sam ali preko drugih ljudi.
Sproščeno vzdušje, duhovna oskrba in minimalizem človeku odprejo oči, da je zmožen videti lepoto stvarstva okoli sebe. Hvaležni smo lahko za tako čudovito državo, po kateri vodijo kar štiri različne veje Jakobove poti. Letos smo se odpravili po Jakobovi poti od Ljubljane do Trsta. Ker je bilo prijav veliko, sta bila termina dva. Na prvem je bilo 13 dijakov, na drugem 6.
Bogu hvala za vsakega, ki se je tabora udeležil, in za Marijino varstvo na celotni poti.
Meta Sedminek, 4. d
