V sredo, 18. septembra 2019, je bila v knjižnici predstavitev avtorske knjige Gregorja Pavliča z naslovom Na vrtiljaku števil. Z avtorjem in urednico knjige, Hemo Vasle, se je pogovarjala Marina Rugelj. Več o knjigi si lahko preberete v spodnjem zapisu.
Zavrtimo se Na vrtiljaku števil, pravkar izdani knjigi Gregorja Pavliča*
Ljudski glas pravi, da je 13 nesrečno število. Tak prizvok je menda dobilo po biblijski pripovedi, da je pri zadnji večerji za mizo sedelo 13 ljudi. Kot trinajsti je bil štet Juda Iškarijot, Jezusov izdajalec, ki je kasneje odpadel iz druščine apostolov.
Še danes imajo mnogi ljudje strah pred številko 13, imenujemo ga triskaidekafobija (gr. triskaidekaka = trinajst in fobija = strah). Tako v nekaterih hotelih ne bomo našli sobe s številko 13, na letalih ne 13. vrste, na italijanskih ulicah pa ne hišne številke 13.
Števila 13 se je prijela taka etiketa in to vemo praktično vsi. Matematiki, pa tudi tisti, ki v šoli niso pretirano sovražili matematike, smo slišali še za praštevila, popolna, trikotniška in prijateljska števila. Le redki ljudje pa vedo, da obstajajo tudi varna, družabna, vesela, žalostna, narcistična, dolgočasna, parazitska, depresivna, srečna in celo sebična števila.
Kakšno lastnost mora imeti neko število, da predenj lahko postavimo enega od zgoraj naštetih pridevnikov, bomo izvedeli, če se bomo usedli na vrtiljak števil s knjigo v roki, ki je pravkar izšla pri Mladinski knjigi in nosi prav tak naslov: Na vrtiljaku števil. Prestavitev knjige smo imeli tudi v naši knjižnici.
Avtor mag. Gregor Pavlič, sicer gimnazijski profesor matematike, ravnokar upokojen, nas v knjigi Na vrtiljaku števil hudomušno popelje v skrivnostni svet števil. Čeprav človek števila uporablja že od pradavnine in zna celo dvoletnik s prstkoma pokazati število svojih let, pa o številih vemo bore malo.
V prvih poglavjih nove knjige nam bo zanimivo prebrati, kako so števila zapisovale prve civilizacije in koliko let smo ljudje potrebovali, da smo jih začeli zapisovati na način, ki je v rabi danes in se nam zdi povsem samoumeven.
Elektronski računalniki, brez katerih si danes ne moremo predstavljati poslovanja bank, upravljanja letal, proizvodnje niti domačega gospodinjstva, so nenavaden razcvet doživeli konec prejšnjega in v tem stoletju. Prvi mehanski računski stroj pa je star že več kot dve tisočletji.
Ker je avtor nedvomno velik ljubitelj in tudi poznavalec zgodovine, odkritja v matematiki pospremi z opisom zgodovinskih dejstev tedanjega časa in jih začini z anekdotami, v katerih nastopajo matematiki, vladarji, umetniki, od Napoleona in Leonarda da Vincija do sv. Frančiška Asiškega, tistega, ki ga poznamo po njegovi neizmerni ljubezni do živali.
Če je kdo prepričan, da je matematika suhoparna veda in je ta znanost daleč proč od lepote umetnosti, bo ob prebiranju “vrtiljaka« ugotovil, da se krepko moti. Eno poglavje je avtor posvetil zlatemu številu, ki določa zlati rez, za oko najbolj prijetno razmerje in ga najdemo na vsakem koraku v naravi: pri razmerjih okončin v človeškem telesu, dvojni vijačnici DNK, v cvetu ivanjščice in sončnice. V zlatem rezu nam celo utripa srce. Zato zlati rez imenujemo božansko razmerje ali božji prstni odtis. Zaradi lepote se ga poslužujejo tudi slikarji, kiparji, arhitekti in celo glasbeniki. Avtor navaja, da so v obsežni študiji ugotovili, da je z zlatim rezom »okuženih« kar 97% Beethovnove in Hydnove ter preko 90 % Chopinove in Mozartove glasbe.
Nekaterim so pomembne številke na bančnem računu, drugim tiste, ki označujejo število kalorij v čokoladi, obstajajo pa tudi taki ljudje, ki se preprosto zaljubijo v lepoto števil in se sprehajajo po njihovem svetu, se igrajo, izvajajo akrobacije z njimi, kot bi bili v cirkusu, in potem občudujejo osupljive rezultate. Podobnih kot je tale
1 • 9 + 2 = 11
12 • 9 + 3 = 111
123 • 9 + 4 = 1111
1234 • 9 + 5 = 11111
12345 • 9 + 6 = 111111
123456 • 9 + 7 = 1111111
1234567 • 9 + 8 = 11111111
12345678 • 9 + 9 = 111111111
123456789 • 9 + 10 = 1111111111
jih Pavlič naniza v knjigi kar lepo število. In lahko samo strmimo in se sprašujemo, ali vse to ustvarja človeški um ali človek le hodi po čudoviti deželi števil in jo odkriva.
Knjig o številih je bilo napisanih že kar veliko, nekaj jih imamo prevedenih tudi v slovenščino. Vendar pa je knjiga Gregorja Pavliča za Slovence še posebej dragocena, saj na njenih straneh lahko najdemo tudi nekaj »slovenskih utrinkov«. Omenja Jurija Vego, ki se je v zgodovini proslavil z odličnim približkom števila in Logaritmovnikom. V knjigi ima svoje mesto znanstvenik dr. France Rode, ki je veliko prispeval k razvoju računalnikov pri Hewlettu Pacardu, pa Plečnik, ki je skrivna sporočila s pomočjo števil zapisal v zvonik cerkve sv. Mihaela na Barju, in slikar Zmago Modic, ki je novo leto 2019 na ljubljanski mestni hiši voščil takole: SREČNO.
Skratka, v knjigi bo vsakdo lahko našel nekaj zanimivega zase: zgodovinarji, glasbeniki, arhitekti, biologi, umetniki, duhovniki, računalničarji, kriptologi, pravljičarji, matematični rekreativci, morda še najmanj numerologi, saj se avtor ob numerologiji le na kratko ustavi in se ne spušča v ezoterično povezavo med števili in živimi bitji.
Ob listanju in prebiranju knjige, opremljene z mnogimi fotografijami, se ne bo dolgočasil niti matematik, učiteljem tega bolj ali manj priljubljenega predmeta pa bo lahko v pomoč pri pripravi zanimivih matematičnih ur.
Marina Rugelj, prof. matematike
- Besedilo je bilo objavljeno v časopisu Delo 19. septembra 2019.
