Prigode iz nemških dežel (3. d)

Med razredi tretjega letnika, ki so se v teh dneh odpravili na ekskurzije na različne konce Evrope, se je prvi javil 3. d. Njihovo zgodbo v nadaljevanjih lahko spremljate na tem mestu.

Na dan Marijinega rojstva

Ko se po dremežu v avtobusu v neprespani noči zbudiš z jutranjo zarjo na obzorju, te spreleti dobra misel, da si končno na težko pričakovani celotedenski ekskurziji s sošolci. Prvo svetlobo dne smo pričakali na avstrijski avtocesti. Po vožnji mimo bavarske prestolnice nas je čakala prva uradna točka ekskurzije – Dachau in njegovo koncentracijsko taborišče iz 2. svetovne vojne, zaradi katerega bo imelo mesto za nas vedno neprijeten prizvok. Prežemala nas je zavest, da je bilo na tem kraju ogromno trpljenja in izgubljenih nedolžnih človeških življenj. Vse to zaradi zaslepljenosti in napačnega prepričanja nekaterih vodilnih oseb o človekovi vrednosti. Zdelo se nam je blazno, da bi to kdorkoli počel, in prav je, da se spomnimo na take stvari, saj bomo sami vedno vedeli, da se to ne sme ponoviti.
Iz turobnega vzdušja smo prišli v veliko prijetnejše mesto Augsburg. Uživali smo lepote tega kraja v cerkvah, upravnih stavbah, slovenski župniji, barvitih ulicah in prisrčnem socialnem naselju Fuggerei. Slednje je kompleks stanovanj, ki so ga zgradili za revne prebivalce mesta. Še danes je zelo presenetljivo dejstvo, da letna najemnina stanovanja stane 0,88 €. Augsburg nam je pustil veliko lepih vtisov.
Naša zadnja postojanka prvega dne je bil Donauwörth, kjer smo se nastanili, opravili sprehod in nekaj druženja. Ker nas na vseh poteh spremlja Božja mati Marija, smo nekateri izkoristili spremstvo šolskega kaplana in se za ta dan zahvalili pri sveti maši kar v mladinskem domu.
Lep pozdrav, ali bolj nam primerno, liebe Grüße aus Deustchland!

Na 23. nedeljo med letom

“Očitno so po petindvajsetih letih te ekskurzije prestavili nedeljsko jutranjo sveto mašo iz 7.00 na 7.30,” je bil citat profesorja Prašnikarja za uradni začetek dneva. Toda 3. d je to sprejel s trdnostjo ter bil priseben in prisoten pri nemški sveti maši.
*Fahrt auf der Autobahn*
Polni Svetega Duha smo se odpravili v obdobje srednjega veka – križarskih in katoliško-protestantskih vojn. Zadelo nas je najbolj romantično mesto v Evropi, Rothenburg ob der Tauber, celotno grajeno v pristnem srednjeveškem bavarskem stilu. Razlog, da je takšno: oblegovalci so se ga usmilili, ker je župan mesta nekoč “na eks” spil 4 litre vina. Mesto nas je popolnoma prevzelo s svojo neizmerno privlačnostjo.
*Fahrt auf der Autobahn*
*mehr Fahrt auf der Autobahn*
Gospodarska metropola Evrope – Frankfurt nam je ponudil posloven vtis o Nemčiji, živalski vrt in zabaven sprehod po centru – zaenkrat.
Liebe Grüße aus unsere beliebte Deutschland!

Na dan sv. Pulherije

Najprej še enkrat lep pozdrav iz Nemčije!

Iz srednjega veka prejšnji dan smo prešli na antiko z mestom rimskega limesa – Saalburg. Ponovno smo prišli v stik z latinščino. Naša ekskurzija se je nadaljevala prek gozdov in po vinorodnih območjih do Rena. Ob pesnitvi Heinricha Heineja smo si ogledali usodno pečino mnogih mornarjev na Renu, krivda zanjo pa pripada “usodni ženski” oz. sireni Loreley. Sledil je bolj sproščen del dneva, ko smo se popeljali z ladjo po reki, uživali v prijetnem soncu in vetru, lahkotnem druženju ter temeljiti okrepitvi narodne zavesti. Tedaj smo se z Rena vrnili na Majno in se celoten preostanek dneva sprehajali po Frankfurtu, ki nam je postal že zelo domač. Med odmorom smo imeli čas za večerjo in sveto mašo z našimi kolegi iz č oddelka. Bili smo srečni in veseli, da so se naše poti križale.

Na dan sv. Gvida

Grüß Gott!
Dan, nanizan po diktatu nemške konkretnosti – Mainz, Speyer, Schwarzwald.
V Mainzu smo bili priča Gutenbergovem tiskarskem postopku, ki je bil sicer žrtev invazije japonskih sil, obiskali dve najlepši cerkvi naše ekskurzije in največkrat v enem dnevu prestopili 50. vzporednik severne geografske širine. Naslednja točka – Speyer, kjer smo se osredotočili na obisk največje romanske cerkve na svetu. Zgražali smo se tudi nad nemilostjo in neprilagodljivostjo našega programa, saj smo se peljali MIMO verjetno najboljšega tehničnega muzeja v Evropi. Ob tem nas je profesor Prašnikar spodbudil k izražanju največjih frustracij naše duše. Nazadnje smo vstopili v Schwarzwald, kjer smo našli mir in spokojnost izven mestnega vrveža.

Liebe Grüße aus Deutschland??

Na dan svetega Avtonoma

Grüß Gott!
Iz svežega Schwarzwalda smo se zapodili proti skrajnem jugu Nemčije, na Bodensee, največje nemško jezero. Spet smo potovali nekoliko nazaj v čas, tokrat v prazgodovino. Obiskali smo koliščarsko naselje, potem pa smo odpluli na drugo stran jezera. Mainau – otok cvetja nas je pričakal v vsej svoji botanični lepoti in doživeli smo njegov “flower power”. Iz lepih vrtov smo napotili proti, na žalost, zadnjemu nemškemu mestu v tem tednu – Konstanz. Bil je kraj, v katerem smo začutili umirjenost in duh jezera, v njem pa smo se tudi pripravili na Švico, ozemlje izven EU in visoke cene. Namestili smo se v grajski hostel, takoj nad mogočnimi renskimi slapovi. Te smo si šli tudi od blizu pogledat.

Auf wiedersehen!

Na god svetega Janeza Zlatoustega

Grüzi aus der Schweiz!
Ta dan smo se povsem prepustili Švici. Zjutraj nas je zbodel Zürich, največje švicarsko mesto, s svojimi nesramno previsokimi cenami. Nekoliko nas je motila tudi druga valuta. Toda tegobe iz Züricha smo kmalu pozabili, saj je prišla odrešitev – vzpon na 2500 metrov visok Säntis. Zgoraj smo se popolnoma navžili svežega zraka, veličastnega razgleda in lepote alpidske orogeneze. Zaradi švicarske nezaupljivosti smo kljub prizadevanjem profesorja Prašnikarja ostali brez ogleda proizvodnje sira, na srečo pa so nam vsaj pripravili vnaprej plačano degustacijo sirov (ki ji je manjkala le še obilica mesa). Končno smo prišli v zadnjo točko dneva – Sankt Gallen. Toda nismo prišli samo mi. Z nami so prišle tudi prve padavine na naši ekskurziji, tako da je bil večerni sprehod po mestu moker in malce bolj hladen. Uradno smo dan zaključili s sveto mašo.
Alles Gute und bis bald!
Euer 3. d

Na dan povišanja svetega Križa

Lep pozdrav še zadnjič!

D-jevci smo se zbudili še zadnjič na tej ekskurziji. Ta dan smo začeli s sveto mašo v hostlu, po zajtrku pa smo se kmalu odpravili na pot proti domovini. Dobili smo tudi možnost, da se peljemo skozi Liechtenstein, a smo jo po temeljiti presoji, z vplivom antipreferenc profesorja Prašnikarja, in demokratični racionalnosti večinsko zavrnili. Tako smo se odpeljali direktno proti Innsbrucku, zadnji točki naše ekskurzije. Alpsko mesto nas je prijazno sprejelo, prosti čas je hitro minil in že smo krenili domov. Avstrijska avtocesta nam je dala nekaj zastojev, ampak za zdaj na srečo vse poteka v najlepšem redu.

Celotedenska ekskurzija nas je naučila naslednje stvari: da slabo vreme lahko na zelo zahrbten način vpliva na potek ekskurzije, da je malce naporno cel teden preživeti s (čeprav najljubšimi) sošolci, da se izjemno splača biti varčen po zgledu Gorenjcev (predvsem v Švici), da nas imajo naši spremljevalci zelo radi, da niso vsi šoferji avtobusov brezvoljni in kako se profesorjem pošilja razglednice.

Zabave pa za nekatere še ne bo konec, saj se bomo jutri že udeležili težko pričakovane Stične mladih.

Auf wiedersehen, liebe Deutschland.

Luka Podgoršek, 3. d
Avtorji fotografij: Luka Podgoršek, Jakob Kogoj, Marko Mohor Stegnar

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.