Tudi v petem dnevu udeležbe Dekliškega zbora sv. Stanislava na Svetovnem zborovskem simpoziju v Barceloni, 27. julija, se je prepletalo odkrivanje lepot mesta in glasbe.
Močni sončni žarki so nas prebudili v nov vroč dan. Potem ko smo včerajšnji dan zaključile navdihnjene od lepot Gaudijeve Sagrade Familie, smo danes dopoldan uživale v parku Guel in se čudile mojstrovinam tega katalonskega arhitekta. Raziskovale smo skrivnosti parka, poslušale ulične glasbenike in občudovale španske plesalce. Sledila je panoramska vožnja skozi mesto, popoldan pa znova vaja.
Koncert smo imele v čudovitem ambientu starega paleolitskega templja La Seu d’Egara. Bilo je nebeško lepo. Poslušalci so nas nagrajevali z dolgimi aplavzi, me pa smo se predajale glasbi.
Hvaležne za vse lepo se veselimo vsega, kar nam bo podarjeno v naslednjih dneh.
5. dan je v verze ujela Nuša Merše:
Ko sonce posije in veter pihlja,
nam pogled na Barcelono nove obsege da.
Navihana glasba se sliši okrog,
lahko pa zagledaš tudi plesne korake teh španskih nog.
Nasmeh na obraz ti nariše takoj,
zato bi kar rekel: Lahko pojem in plešem s teboj?
Četudi v senci ustaviš se malo,
žal, to kmalu pustil boš daleč za sabo.
A ptički še odzvanjajo na mojih poteh,
odnesem s seboj v ta širni jih svet.
Ana, Nuša in Marjetka
