Vsak teden se v Jegličevem dijaškem domu ob četrtkih srečujejo slikarski navdušenci v okviru likovnega krožka Akvarel in skupaj ustvarjajo. Koronavirus jim je v letošnjem letu prekrižal marsikatere načrte, ni pa jih odvrnil od ustvarjanja, čeprav je bilo to večino leta na daljavo. Ob zaključku leta so v Meršolovem atriju z veseljem postavili na ogled rezultate svojega dela naslednji dijaki in dijakinje: Luka Kalita, Klara Vovk, Meta Jesenko, Karmen Troha, Adele Čebokelj, Angelika Volarič, Eli Škaler, Tina Zupančič, Mojca Cunder, Brina Klinar, Špela Šturm, Primož Jarc, Gaj Juvan, Polona Rakar, pridružil se jim je tudi mentor Rok Pogačar. Na ogled nas vabijo z besedami dijakinje Zale Ilovar:

Dragi gledalec, za trenutek prisluhni razstavi. Prisluhni barvam, ki so prve pričevalke svetlobe, prisluhni njihovim tonom, prisluhni akordom, ki jih skupaj ustvarjajo. Prisluhni vodi, ki barve povezuje, da ne obstajajo več le vsaka zase, temveč ena za drugo. Prisluhni obrazom in obrazom narave. Prisluhni senci in soncu, prisluhni njuni zgodbi. Če dovolj pozorno poslušaš, lahko spoznaš, da slike pripovedujejo o umetnosti, ki povezuje, o umetnosti, ki prebrodi vse mostove, vse makadamske poti in vse avtoceste. Vsako stisko, ki se pojavi. Umetnost prepleza vse zidove, ki smo jih zgradili v glavi. Umetnik je zato doma povsod. V travi, na pločniku, na koncu mavrice ali na strehi visoke stolpnice. Vse, kar mora narediti, je le prijeti za čopič. Skozi umetnost si nismo več tujci, stene med nami postajajo mehke in prosojne, da lahko zlahka sežemo skoznje. Skozi umetnost razdalje postanejo le namišljene. Dragi gledalec, prisluhni bližini, ki ti jo danes želimo podariti, da bi potolažili samoto. Prisluhni soncu, v katerega ne dvomimo kljub debelim nanosom oblakov, ki pogosto zakrivajo pravo barvo neba. Prisluhni večni pomladi, v katero smo trdno prepričani.

V Kregarjevem atriju pa je na ogled samostojna razstava akvarelov Roka Pogačarja, vzgojitelja v Jegličevem dijaškem domu (v pedagoškem delu je tu že več kot dvajset let) in mentorja likovnega krožka Akvarel, v okviru katerega že več let svoje navdušenje nad likovnim ustvarjanjem prenaša na dijake JDD. Z akvarelom se ukvarja amatersko, bolj intenzivno v zadnjih štirih letih, svoja dela je že predstavil na samostojni razstavi na Starem gradu nad Kamnikom in v Plečnikovi vili na Homcu. O tokratni razstavi je zapisal:

Trideset let je minilo, odkar sem kot študent sedel na hribu ob Ljubljanskem gradu in na skromen risalni list s preprostimi vodenkami in čopičem poskušal ujeti motiv grajskega gradu. Bilo je še v prejšnji državi. Danes na vrhu stolpa v vetru plapolata mestna in državna, slovenska zastava. Pomislil sem, da bi ob praznovanju 30-letnice Republike Slovenije zbral bolj ali manj vse, kar sem likovnega ustvaril (razen seveda tistega, kar je tako ali drugače šlo med ljudi) in prikazal na tej razstavi v spodbudo mladim generacijam, ki stopajo skozi ta prostor. Čas teče, se spreminja in mi z njim. V nas pa je svet, so podobe in barve, ki nas spremljajo od najbolj nežnih let naprej. Zakaj si jih ne bi delili, če si jih lahko?

Tokrat smo lahko po dolgih mesecih spet odprli razstavo s kulturnim programom, ki so ga s svojo glasbeno in pesniško ustvarjalnostjo oblikovali dijaki, na ogled pa jo je s spodbudnim nagovorom in pohvalami ustvarjalcem pospremil ravnatelj JDD Rihard Režek.