Dolgoletni profesor matematike na Škofijski klasični gimnaziji mag. Gregor Pavlič je letos pri Založbi Vida izdal zanimivo knjigo o geometriji, ki jo je naslovil Na križpotju oblik. Knjiga je prava zakladnica različnih geometrijskih primerov, ponazoritev in načinov razmišljanja vse od davne paleolitske in neolitske preteklosti do sodobnih raziskav, zato so se v Galeriji Družina odločili, da na podlagi knjige pripravijo manjšo razstavo plakatov, ki so nam jo prijazno posodili za postavitev v pritličju Škofijske klasične gimnazije. Pripraviti razstavo na podlagi knjige o geometriji se zdi na prvi pogled morda nenavadno, a kot je zapisal akademik prof. dr. Jožef Muhovič v spremni besedi Pavličeve knjige, “likovna umetnost in matematika rasteta dobesedno iz iste prakorenine – geometrije, ker se obe ukvarjata s prostorom in prostorskimi odnosi”.

Na plakatih so predstavljeni zanimivi primeri iz geometrije, predvsem vprašanja perspektive glede našega dojemanja prostora oz. tridimenzionalnih predmetov in prevajanja le-teh na ploskev, pri čemer lahko nastanejo presenetljive “motnje”: nemogoči predmeti, iluzije ipd. Ob izbranem slikovnem gradivu in odličnih razlagah se nam tako razkrivajo zanimive povezave med matematiko, psihologijo, umetnostjo, naravo, arhitekturo …

Ob razstavi pripravljamo tudi predstavitev knjige “Na križpotju oblik”, ki bo v sredo, 20. novembra, ob 14h v Knjižnici dr. Antona Breznika. Z avtorjem se bo pogovarjala njegova kolegica dr. Marina Rugelj. Prisrčno vabljeni!

Razstava je na ogled na hodniku v pritličju Škofijske klasične gimnazije do konca decembra – vabljeni, da ob njej odkrijete kakšno geometrijsko zanimivost, ki vas bo pripeljala do “aha” spoznanja ali bo zbudila vaše razmišljanje za nadaljnje raziskovanje – in vas spodbudila da vzamete v roke tudi knjigo Na križpotju oblik, ki je – po besedah dr. Jožefa Muhoviča – neke vrste zemljevid geometrije, saj nam v njej Gregor Pavlič “geometrijo predstavi s panoramske perspektive. v času, prostoru, če želimo, pa tudi pri delu, in flagranti. To je pri uvidevanju prostorskih korelacij, pri njihovem razumevanju, dokazovanju in konstruiranju. Če se temu prepustimo z lastno udeležbo, knjiga ni samo informativna, ampak naravnost detektivsko vznemirljiva. Se pravi taka, da nas duhovno poživi oziroma formira z izkustvom, ki ga ob tem pridobimo. To pa ni kar tako. Saj je “biti formiran” danes pomembneje kot “biti informiran”.”

Gregor Pavlič (1954) se je rodil in šolal v Ljubljani. Poleg osnovne šole in gimnazije je končal tudi srednjo glasbeno šolo iz klavirja in kitare. Po uspešno zaključenem študiju matematike leta 1977 se je zaposlil na Gimnaziji Vič. Svoje izobraževanje je leta 1996 dopolnil z magisterijem iz matematike. Od leta 1993 do upokojitve je deloval na Škofijski klasični gimnaziji, kjer je bil poleg poučevanja deset let pomočnik ravnatelja. Šest let je bil samostojni svetovalec na Zavodu za šolstvo, odgovoren za zaključne izpite in maturo iz matematike, in štiri leta strokovni tajnik Republiške maturitetne komisije za matematiko. Deloval je tudi kot organizator in predavatelj na seminarjih za učitelje in sodeloval v številnih mednarodnih projektih. Njegovo drugo najpomembnejše področje dela je bilo pisanje recenzij, učbenikov in priročnikov. Skupaj z avtorsko skupino je napisal kar 17 učbenikov za srednje šole in gimnazije. Za svoje delo je leta 1994 dobil naziv svétnik, leta 1997 pa je prejel državno nagrado za področje šolstva. Ob upokojitvi leta 2019 je izšla njegova knjiga o številih Na vrtiljaku števil, čas do danes pa je šel v veliki meri za vnuke, poslanstvo diakonata in pisanje knjige Na križpotju oblik, ki je izšla letos pri Založbi Vida.