Razstava o Nelsonu Mandeli

V atriju pred cerkvijo je na ogled dokumentarna razstava “Mandela 27” – kulturni projekt Evropske unije in Južnoafriške republike, ki ga je navdihnila življenjska zgodba Nelsona Mandele.

Razstavne plakate in spletna gradiva o projektu smo dobili v okviru sodelovanja na profesorski izmenjavi projekta “Šola in muzeji” (Erasmus+), za izdelavo lesenega ogrodja, ki simbolično predstavlja Mandelovo zaporniško celico na otoku Robben, pa so prijazno poskrbeli zavodski vzdrževalci, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.

Razstava je zasnovana kot poustvaritev zaporniške celice Nelsona Mandele v razmerju 1 : 1, v njej so preprosti predmeti, ki kažejo, v kakšnih razmerah je Mandela preživel 18 od skupno 27 zaporniških let. Na zunanjih stenah celice so nameščeni predstavitveni plakati z informacijami o Nelsonu Mandeli, njegovem boju za pravice temnopoltih, zaporniških razmerah in politično-zgodovinskem dogajanju v Južni Afriki v drugi polovici 20. stoletja. Predstavitev dopolnjuje fotografsko gradivo na računalniškem zaslonu.

Razstava želi spodbuditi medkulturni dialog, saj v Evropi slabo poznamo zgodovinsko in kulturno dogajanje v Južni Afriki, Afričanom pa je manj poznana evropska zgodovina. Več si lahko preberete na uradni spletni strani projekta Mandela 27, kjer so na voljo tudi posnetki iz muzeja Robben Island, intervju z nekdanjim paznikom in zapornikom, stripovska predstavitev Mandelovega boja za pravice temnopoltih, interaktivna igra in časovni trak družbenozgodovinskih dogodkov.

Nelson Mandela (1918–2013) je bil borec za svobodo, politični voditelj, aktivist, človekoljub in eden glavnih borcev za pravice ljudi v Južni Afriki. Na prvih demokratičnih volitvah je bil izvoljen kot prvi temnopolti predsednik Južne Afrike, predsedoval je od leta 1994 do 1999. Svoje življenje je posvetil boju proti apartheidu, sistemu, ki je ločeval pravice belcev od nebelcev.

Nelson Mandela je močno pripomogel k organizaciji številnih protestov za enake pravice vseh državljanov ne glede na raso, še posebej po letu 1948, ko je podpredsednik države postal Danile Francois Malan, ki je uvedel aparthaid. Zaradi vedno hujših spopadov s policijo in vojsko se je Mandela skupaj z drugimi aktivisti odločil leta 1961 ustanoviti Kopje naroda, vejo Afriškega narodnega kongresa, ki se je proti državi začela bojevati z orožjem. Leta 1962 so ga zaradi delovanja v tej skupini zaprli, kazen pa leta 1964 podaljšali na dosmrtno. Nelsona Mandelo so v naslednjih 27 letih premikali med različnimi zapori. Eden najhujših je bil zapor na otoku Robben, kjer je bil Mandela v zelo slabih pogojih zaprt 18 let. Otok Robben nedaleč od Cape Towna je bil včasih kolonija gobavcev, v obdobju apartheida pa so na njem zgradili najstrožje varovan zapor za politične zapornike. Zaradi pritiska ANC in tujine ter bojazni, da bo prišlo do državljanske vojne je tedanji južnoafriški predsednik Frederik Willem de Klerk februarja 1990 po dolgih pogajanjih Mandelo izpustil, kar je obema prislužilo Nobelovo nagrado za mir za leto 1993. Maja 1994 je bil Mandela izvoljen za predsednika države na prvih demokratičnih volitvah; po izteku mandata leta 1999 je ostal dejaven v prizadevanjih za svetovni mir. Zapor na otoku Robben je leta 1997 postal nacionalni spomenik in muzej, leta 1999 pa so ga Združeni narodi uvrstili na seznam svetovne dediščine.

 

 

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.

Zavod sv. Stanislava Skip to content