V torek, 11. junija, ko so bila po Sloveniji številna neurja, je vršalo tudi pod Šmarno goro. Tam smo se najboljšim slovenskim gorskim tekačem že tretje leto zapored pridružili tudi predstavniki Škofijske klasične gimnazije.
V Tacnu je bil namreč štart že 24. Rekorda Šmarne gore – legendarne tekme, ki ima eno samo pravilo: čim hitreje doseči vrh Šmarne gore, da so doseženi časi verodostojni in za večne čase zabeleženi, pa že vsa leta skrbijo organizatorji iz Tekaškega kluba Šmarnogorska naveza. Slednji so do nas izredno gostoljubni, saj nam zagotovijo nižjo štartnino in tako se lahko dijaki, ki se spogledujejo z gorskim tekom, preizkusijo na trasi, ki je zaradi svoje kratkosti zelo primerna za prvo tovrstno tekmo. Z močno konkurenco in vrhunsko organizacijo pa vsem sodelujočim vzbudi ponos, da so lahko štartali hkrati z najboljšimi, premagali isto traso ter si v cilju z njimi tudi izmenjali čestitke – letos smo posebej ponosno stisnili roko Timoteju Bečanu, ki je znova izboljšal slovenski rekord in hkrati postavil tretji najhitrejši čas na Šmarno goro v vsej zgodovini tekov – to je nepredstavljivih 11 minut in 13 sekund.
Letošnjo udeležbo lahko označimo kot zelo uspešno – številčno sicer nismo presegli leta 2017, smo se pa s takratno udeležbo izenačili – s tekmo je uspešno opravila sedmerica: dve dijakinji, štirje dijaki, ena profesorica. Zaradi uspešnega nastopa maturantke Ane Bohinc smo se veselili tudi podelitve, saj je Ana ponovila uspeh lanskega leta – ponovno je osvojila 3. mesto med mladinkami – poleg tega pa je za kar 33 sekund izboljšala osebni rekord, ki sedaj znaša 17 minut in 37 sekund. S tem časom je Ana osvojila 11. mesto v absolutni ženski konkurenci (ki je bila letos najmočnejša doslej) ter pohvalo v novici na spletni strani Združenja za gorske teke.
Tekme se je ponovno udeležila tudi Eva Erjavec iz 3. č, njena letošnja tekma je bila v znamenju petice – čeprav si je sama želela 55 sekund boljši čas, je bilo vseeno dovolj za uvrstitev na 5. mesto med mladinkami, v vzpodbudo vsem, ki se tekme niso udeležili, ker so se morali »učiti«, pa je Eva naslednji dan fiziko pisala pet. 🙂
Sama se z dobrim časom ne morem pohvaliti, saj je daleč od osebnega rekorda, a sem vseeno presegla svoja pričakovanja in sem vesela povratka na treninge in tekme po prisilni pavzi zaradi poškodbe. Uvrstila sem se na 10. mesto med članicami, v absolutni konkurenci sem zasedla 13. mesto.
Med dijaki so letos nastopili štirje novinci na tej tekmi, najbolje se je izkazal Jernej Jaklič iz 3. č, s časom 17 minut in 10 sekund, sledili pa so mu Marko Praček iz 1. č ter Gašper Kovačič iz 1. b in Rok Škerbec iz 3. c. Uvrstili so se od 6. do 9. mesta med mladinci.
Čestitke vsem tekmovalcem najprej za samo udeležbo, saj se med tako močno konkurenco ni najbolj preprosto postaviti na štart. Seveda pa čestitke tudi za dosežene čase, ti so bili, ne glede na zabeležene številke, maksimum vsakega posameznika v tistem večeru. Komur je bilo med vzponom proti cilju tako težko, da si je sam pri sebi rekel, da ne gre nikoli več, nato pa v cilju že analiziral, na kakšne načine bi se dalo tu in tam pridobiti še kakšno sekundo, je podzavestno vzljubil ta šport, kdor pa je začutil domačnost in prijateljsko povezanost, ki veje med sotekmovalci, je najverjetneje tudi sam gorski tekač po duši.
Se vidimo prihodnje leto!
Špela Zupan, prof.
Vir fotografij: Prijavim.se, avtor skupinske fotografije: Simon Alič
