V zgodnjih jutranjih urah (po izgledu sicer bolj nočnih) smo se vsi zaspani zbrali za šolo in se hitro spravili na dva avtobusa. Sprva smo skoraj vsi izkoristili priložnost za dodatno spanje na avtobusu, a prehod čez avstrijsko mejo je kaj kmalu naznanil začetek našega natrpanega urnika. Sprva smo v avtobusu poslušali tradicionalno uvodno razlago o ekskurziji in naših delovnih zvezkih, nato pa je sledilo, dokaj netipično, poslušanje “dunajske glasbe”, tj. najznamenitejše skladbe skladateljev, kot je dinastija Strauss, ki je bila ravno pravšnja uvertura v našo ekskurzijo na Dunaj.

Zgodnji odhod je imel vseeno eno prednost, lahko smo bili priča čudovitemu modro rumenemu sončnemu vzhodu. Celotno pot smo lahko občudovali prekrasne avstrijske pokrajine. Seveda smo takoj opazili veleblagovnice in trgovske centre ob cesti in hitro uganili, da se bližamo našemu cilju.

Naša prva postojanka je bil počitniški dvorec Habsburžanov, dvorec Schönbrunn.
Presunil nas je pogled na veličasten dvorec, ki v resnici stoji ob dokaj prometni cesti, mimo njega pa dokaj brezbrižno potujejo domačini Dunaja. Mi seveda nismo bili tako brezbrižni in si kar nismo mogli napasti oči na njegovi veličini in lepoti (vsi smo fotografirali vse povprek). Imeli smo izvrstno priložnost, da smo se sprehodili po velikanskih sobanah dvorca in poslušali vnaprej posneto razlago na slušalkah. Čeprav se v šoli veliko učimo o dvorcih in razkošju vladarjev, si zagotovo prav nihče ni predstavljal tega, kar smo videli tu v živo.

Nato smo se odpeljali do dvorca Belvedere, kjer smo si ogledali zanimivo slikarsko razstavo. Videli smo tudi dela slikarja Gustava Klimta, med katerimi je tudi znameniti Poljub. Po pisanem dvorišču dvorca smo se odpravili proti samemu centru Dunaja. Očarali so nas tramvaji, veličastne stavbe, kakršne v Sloveniji težko najdeš, in na splošno živahen in hiter utrip evropskega velemesta. Med prostim časom smo šli na kosilo in mnogi smo naročili kaj drugega kot Wiener Schnitzel oziroma dunajski zrezek, če smo že na Dunaju.

Na žalost je močno deževalo in pihalo, zato smo v pelerinah in z majhnimi dežniki zmedeno tavali po mestu. Potem smo se razdelili v skupine in šli na “safari po mestu”. Morali smo priti do raznih znamenitosti in medtem izpolnjevati delovni zvezek. Kasneje smo se vsi izmučeni odpeljali do našega hostla, ki je bil rahlo izven centra. Imeli smo čudovit razgled nad celotnim mestom. Hitro smo razpakirali, pojedli večerjo in se odpravili nazaj v mesto za nočni sprehod. Do centra smo prišli z avtobusom, nato smo se učili uporabe podzemne železnice in še tramvaja. Nočni Dunaj je res mističen, a vsi smo bili tako utrujeni, da smo že komaj čakali, da se vrnemo v hostel.

Drugi dan ekskurzije se je začel že zelo zgodaj, ob osmih smo začeli na avtobusu in se pripeljali s podzemno do dunajske opere, kjer smo imeli enkratno priložnost ogleda notranjosti opere. Videli smo bogate dvorane, kjer se gledalci predstav zbirajo med odmorom. Nato smo šli do prirodoslovno-zgodovinskega muzeja in imeli uro in pol časa za ogled. Po kosilu in ponovnem raziskovanju ulic Dunaja smo v mestu z ogledi končali zgodaj, saj smo si morali vzeti čas, da se uredimo za večerni obisk opere.

Z avtobusom smo se pripeljali čisto pred vhod zgradbe in se poslikali v naših opravah. Naš vstop je pritegnil marsikakšen pogled in obrat z glavo. Sedeli smo na galeriji, kjer je bil razgled sicer rahlo otežen, a kljub vsemu dober. Ogledali smo si modernizirano verzijo Bizetove opere Carmen. Scenografija in kostumografija sta bili dokaj skromni in modernistični. Določeni deli predstave so bili celo rahlo kontroverzni. A glasba je bila vseeno tista stara klasična povezava mogočnih vokalov in znamenitega dunajskega filharmoničnega orkestra.

Danes, na zadnji dan ekskurzije, smo zgodaj zjutraj še vsi zaspani spakirali in se odpravili z avtobusom še zadnjič v center Dunaja. Najprej smo si ogledali znamenito Karlovo cerkev, kjer smo se lahko z dvigalom povzpeli vse do stropa, ki sploh ni nizek. Nato smo si ogledali še umetnostnozgodovinski muzej, ki je nasproti prirodoslovno-zgodovinskega. Osupnila nas je bogata zbirka egipčanskih in antičnih kipov in vse gromozanske dvorane s celostenskimi slikami. Spet smo imeli čas za kosilo in še zadnje raziskovanje mesta, nato smo se odpeljali še do Hundertwasser Haus, kjer vidiš vse mogoče, razen ravnih črt.

Končno smo se poslovili od Dunaja in začela se je naša pot proti Ljubljani.
Zdaj pa smo na avtobusu, kjer se sploh ne opazi, da smo spali po 5 ur na noč in raziskovali Dunaj cele dneve.

Ana Javornik, 2. b

(avtorica fotografij: Ana Javornik)