Dvajset dijakov iz drugih letnikov se je v ponedeljek in torek udeležilo socialnega praktikuma v Varstveno-delovnem centru v Radovljici.
Po sprejemu gospe Maje, vodje enote, smo si pogledali predstavitveni film o tem zavodu. Dijaki so se sami razdelili na štiri skupine in se pridružili štirim delovnim skupinam v zavodu. Po kratki začetni negotovosti kako in kaj smo vsi kmalu zaznali veselje, navdušenje in zaupanje teh čudovitih ljudi, ki so nas bili vsi zelo veseli. Tega veselja in navdušenja niso skrivali ne varovanci, strokovni kader in ne mi. Delo in sodelovanje je steklo in brez zapletov je potekalo oba dneva. Oba dneva smo delovno srečanje zaključili z ubranim in veselim petjem, ki ga je spremljalo igranje kitare in ukulele. Petje je bilo slišati tudi med delom.
V torek smo ohranili enake skupine dijakov in enako razporeditev del v delovnih skupinah. Tako je predlagala gospa Maja in strokovni kader.
Delo je teklo nemoteno in čutilo se je, da smo že zelo povezani in da ni nobenih zavor in ovir.
Dijaki so bili vsi pripravljeni delati, kar se je od njih pričakovalo, in so sodelovali in bili zelo iznajdljivi, samostojni in so komunicirali veselo med seboj in z varovanci. Občudovali smo jih vsi. Zelo pohvalim vsakega in vse skupaj.
Na evalvaciji v torek ob 12. uri, ko smo se zbrali z gospo Majo, je vseh dvajset dijakov povedalo, da so po začetni negotovosti zelo veseli in navdušeni nad to izkušnjo in da bi vsi lahko bili še več dni tukaj.
Na pobudo in prošnjo dijakov in v dogovoru z gospo Majo si želijo, da bi junija, ko ni več šolskih obveznosti, spet šli v Radovljico in se družili z njimi in si drug drugemu polepšali dopoldne.
Hvaležna za prečudovito izkušnjo, ki nas je vse obogatila.
spremljevalka Katarina Zupančič
