Zbrali smo se pred Zavodom sv. Stanislava in se nato z dvema kombijema odpravili do letališča v Trevisu. Tam smo opravili vse potrebno za vstop na letalo, nato pa se je začelo čakanje na vkrcanje. Med čakanjem smo se kratkočasili z branjem časopisov, poslušanjem glasbe, in kot se za mlade navdušence nad politiko spodobi, reševali ankete o politični usmerjenosti. Po uro in pol dolgem letu in enourni vožnji z avtobusom smo po 10 minutah hoje prišli do našega hotela. Že takoj na vhodu so nas presenetile stenske poslikave.

Kasneje nam je receptor razjasnil, da gre za tematski hotel, tema pa so stripi. Tako smo se z zanimanjem odpravili do svojih sob, da bi ugotovili, na katero temo je dekorirana naša soba. Po kratki osvežitvi nas je profesor najprej odpeljal do enega od svetovnih čudes, bruseljskega Atomiuma. Tam nam je objasnil, da je bil Atomium postavljen v sklopu svetovne razstave Expo leta 1958, seveda pa smo se pred to veličastno konstrukcijo tudi slikali. Nato smo se s podzemno železnico odpravili do metnega centra, kjer smo si ogledali kraljevo palačo, glavni trg, baziliko Svetega srca in katedralo sv. Mihaela. Po hitrem ogledu največjih znamenitosti smo bili vsi veseli dolgo pričakovanega odmora za večerjo, ki nam je dala nekaj moči, da smo si lahko odšli ogledat še lulajočega dečka in se nato odpravili nazaj do hotela na zaslužen počitek po celotnem dnevu potovanja.

V sredo zjutraj smo presenečeno ugotovili, da zunaj sneži, kar za Bruselj v tem času ni najbolj običajno. Drugo presenečenje je sledilo že kmalu, ko je mestna oblast izdala opozorilo pred morebitnim terorističnim napadom na podzemni železnici, zaradi česar smo se metroju od takrat naprej izogibali. Po rahlo zasneženih ulicah smo se najprej odpravili do sodne palače, pred katero smo bili priča protestu za pravice žensk (bil je ravno 8. marec). Nato pa smo se po ulici malo naprej odpravili do Kraljevega muzeja lepih umetnosti. Tam smo si najprej ogledali zbirko umetniških del starih belgijskih in drugih mojstrov (Rubens, Rembrandt, Brueghel idr.), kasneje pa smo se po priporočilu profesorja Grošlja odpravili še na ogled razstave sodobnejšega belgijskega umetnika Magritta. Kot je za sodobno umetnost običajno, je razstava nekatere zelo navdušila, spet druge pa pustila ravnodušne. Seveda pa v prestolnici čokolade nismo mogli kar mimo muzeja čokolade. Zapustili smo ga z novimi znanji o pridelavi kakavovca, različnih vrstah čokolade in seveda o pripravi znamenitih pralinejev. Po krajšem odmoru za kosilo, med katerim smo si privoščili pomfri, smo se odpravili nazaj do hotela, kjer smo se srečali s preostalim delom skupine. Ob sedmi uri se nas je celotna ekipa – 25 dijakov in dva profesorja spremljevalca (Jon Grošelj in Marjeta Hočevar) – odpravila proti restavraciji Le Grand Café v središču mesta, kamor nas je evropski poslanec Franci Bogovič vse prijazno povabil na večerjo. Med večerjo smo se imeli priložnost osebno spoznati in pogovarjati z njim ter dobiti vpogled v življenje in delo evropskega poslanca.

Četrtek je bil veliki dan, saj smo se že takoj zjutraj peš odpravili proti Evropskemu parlamentu. Po varnostnem pregledu smo se odpravili v eno izmed dvoran, namenjenih obiskovalcem, kjer smo se srečali z evropsko poslanko Romano Tomc, ki nas je toplo sprejela in nam opisala običajen dan v parlamentu, nato pa nam je njena sodelavka opisala delovanje evropskih institucij in nas peljala na ogled glavne sejne dvorane, kjer smo izvedeli še nekaj zanimivosti o delovanju Evropske unije. Nato je sledil krajši odmor, po katerem smo se odpravili na konferenco Medijska svoboda v EU: primer Slovenije, ki jo je gostila evropska poslanka Romana Tomc in iz Slovenije posebej za to priložnost povabila strokovnjake.

V debati so s svojimi prispevki in vprašanji odlično sodelovali tudi naši dijaki, in sicer Meta Sedminek, Vid Milisav Ribarič ter Lavra Urbanija. Predlogi naših dijakov so med drugim zajemali ustanovitev evropskega sklada za medije, ustanovitev evropske radiotelevizije idr. Po izjemno zanimivi konferenci smo se skupaj odpravili na kosilo v restavracijo Chez Leon v samem centru Bruslja, kasneje pa smo imeli prosti čas za dodatno raziskovanje mesta. Ob 18.00 smo se vsi dobili v Slovenskem pastoralnem centru (SPC), kjer nas je velikodušno sprejel slovenski župnik v Bruslju dr. Zvone Štrubelj in po uvodnem spoznavnem delu za nas daroval še mašo, ki je dijake nagovorila s svojo sproščenostjo in izvirnim nagovorom. Po njej pa smo se z veseljem lotili pic, ki nam jih je priskrbel profesor. Zvečer smo se tako polni novih znanj in vtisov vrnili v hotel ter z veseljem pričakovali naslednji dan.

V petek smo se zaradi stavke železničarjev že zgodaj v deževnem vremenu odpravili v eno uro oddaljeno mesto Brugge. Najprej smo si ogledali mesto, nato pa se odpravili v malce oddaljen kampus tamkajšnje srednje šole. Ker imamo s šolo tudi siceršnje povezave, smo mnogi izmed nas tam srečali stare znance z različnih izmenjav. Na ogled po šoli nas je popeljala tamkajšnja ravnateljica, ki nam je pojasnila, kako deluje šolski sistem v Belgiji ter kako poteka običajen dan na njeni šoli s 3000 dijaki. Po kosilu v njihovi popolnoma prenovljeni jedilnici smo se odpravili na ogled zaključne prireditve festivala, ki je ravno tisti teden potekal na njihovi šoli. V enem tednu so razredi z različnimi akcijami, od peke piškotov, karaok pa vse do plesnih tekmovanj, zbirali denar za nakup cepiva v Kongu. Sredi prireditve pa smo si na drug del kampusa odšli ogledat še nastop belgijskega reperja X-TIMEa. Nato smo se z vlakom odpravili nazaj proti Bruslju in hotelu, kjer smo med prostim časom odšli na pokušino znamenitih belgijskih vafljev.

In že je bila tu sobota in zaključek naše strokovne ekskurzije. A seveda nismo mogli oditi brez ogleda še nekaterih evropskih institucij. Najprej smo se odpravili na ogled Parlamentariuma, kjer smo se prek različnih interaktivnih orodij še podrobneje spoznali s širjenjem Evropske unije in njenimi članicami. Nato nas je profesor odpeljal še do spomenika z našo himno, Zdravljico. Po krajšem odmoru za še zadnje nakupe spominkov za najdražje je bil čas za odhod proti letališču Charleroi, s katerega smo poleteli nazaj proti Trevisu in se od tam v zgodnjih jutranjih urah vrnili pred Zavod sv. Stanislava.

V petih dneh ekskurzije smo lahko od bližje spoznali evropsko prestolnico Bruselj. Imeli smo izjemno priložnost od blizu videti delovanje institucij, obiskati Evropski parlament in prisostvovati konferenci o svobodi medijev. Hvaležni smo obema spremljevalcema, prof. Hočevarjevi za njeno prijaznost in potrpežljivost in prof. Grošlju, ki je s svojimi izkušnjami in zgodbami iz časa njegovega delovanja v Evropskem parlamentu še popestril našo ekskurzijo.

Ana Adlešič, 3. č