V torek, 12. 11., sem se ob devetih zvečer z avtobusom odpravila proti Mannheimu, nato pa z vlakom nadaljevala pot v Mainz. Tja sem prispela v sredo zjutraj, zato sem se s postaje odpravila kar v šolo.

Šola

Obiskovala sem Bischöfliches Willigis-Gymnasium und Realschule. Prva stvar, ki me je presenetila, je bila, da je to pretežno fantovska šola: gimnazijo obiskujejo samo fantje, na Realschule pa hodi tudi nekaj deklet.

Razlike med našo in njihovo šolo

Najprej me je presenetilo to, da se po šoli sprehajajo kar v zunanjih čevljih. Pri njih tudi nimajo organizirane šolske prehrane, zato si vsak prinese malico s seboj – nihče jim nič ne reče, tudi če jo jedo med poukom, in med šolskim dnem lahko prosto zapustijo šolsko stavbo. Velika razlika je tudi ta, da jim veliko ur odpade, kar se pri nas skoraj nikoli ne zgodi. Po drugi strani pa imajo ogromno testov, ki jih lahko pišejo tudi več na dan, a so kljub temu precej bolj sproščeni. Zanimivo mi je bilo, kako velik poudarek dajejo profesorji na sodelovanje pri pouku, saj po zastavljenem vprašanju počakajo tako dolgo, dokler roke ne dvigne večina dijakov.

Po pouku sem se družila s prijatelji in svojim gostiteljem. Med vikendom sem obiskala rokometno tekmo, na kateri je igral moj gostitelj, ter dan odprtih vrat na šoli njegove sestre. Z gostiteljsko družino smo obiskali tudi njihove družinske prijatelje in se udeležili praznovanj. Skupaj smo se odpravili na izlete v Frankfurt, Oppenheim in Wiesbaden. Zvečer smo si pogosto vzeli čas za igranje družabnih iger.

Zadnji dan

Nikoli ne bom pozabila zadnjega dne pouka, ko se je sprožil alarm za streljanje in smo morali vsi zapustiti šolo. Prišlo je ogromno policistov in reševalcev, a ker niso našli ničesar nevarnega, se je pouk nadaljeval. Ker smo morali dve uri stati na mrazu, nas je profesorica po evakuaciji odpeljala v kavarno, kjer smo se pogreli.

Izmenjava je bila res čudovita izkušnja, ki mi je odprla pogled na drugačen šolski sistem in način življenja. Spoznala sem ogromno novih ljudi in doživela stvari, ki jih doma ne bi. Izmenjavo bi res priporočila vsakomur, ki želi doživeti nekaj novega in pridobiti izkušnje samostojnega potovanja.

Tjaša Petkovšek, 4. d

Prispevek o Tjašinem obisku na spletni strani šole gostiteljice