»Najdaljše počitnice« je preživela z družino, zborom in župnijo.

Z družino in prijatelji so bili na morju, z zborom Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana so šli na turnejo v Malezijo in Singapur, sodelovala je tudi na oratoriju v župniji. Med počitnicami je končno imela čas spati, kolikor si je želela.

Priprave na maturo na ŠKG so bile odlične.

Njena maturitetna izbirna predmeta sta bila biologija in grščina. Biologija zaradi njenega interesa za živo in ker je pri urah v prejšnjih letih zelo uživala, grščina pa, ker jo zelo zanimata grška kultura in jezik. Posebej je pohvalila priprave iz biologije, na katerih so se veliko pogovarjali o širših vprašanjih s tega področja in se je profesorica potrudila pomagati pri vsaki težavi. Liza pohvali tudi vse vikende, na katerih so se pripravljali na maturo iz matematike, biologije in grščine.

Nihče ne uživa na izpitih …

Pred vsakim pisnim izpitom je Liza šla k maši, kjer je videla, da nihče ne uživa v maturi, da pa so vsi prišli pisat – saj izbire ni bilo. Sama matura je bila precej enostavna in ni vsebovala ničesar, česar ne bi delali že prej pri pouku. Zanimivost, ki se ji je prigodila, je bila, da je pred esejem iz slovenščine do nje prišla nadzorna profesorica in ji dala nalepko za srečo, ker je vedela, da je bil tisti dan Lizin rojstni dan.

Šolanje na ŠKG

Takole o njem razmišlja Liza: »Na leta šolanja gledam predvsem pozitivno, čeprav je večino časa bilo precej stresno. Med najdragocenejšimi stvarmi, ki sem se jih naučila, so gotovo pomembnost spanja, odprtost za nova znanja in da ni nobeno vprašanje slabo ali neumno. Kadar ljudje mislijo, da je vprašanje neumno, je to le zato, ker se niso nikoli sami vprašali iste stvari in niso bili pripravljeni zares poslušati.« Dan na ŠKG bi Lizi polepšali s tem, da bi dijaki prvih dveh letnikov počakali na svoj čas za malico.

Takole v pismu Lizi razmišlja njena razredničarka prof. Dragica Fabijan Andritsakos:

Draga in spoštovana Liza,

težko bi mi bilo pisati o Tebi v tretji osebi; nekako se mi ne zdi pošteno, da bi Te opisovala, ko pa je bil dialog s Teboj vedno nekaj edinstvenega in čudovitega. Spomnim se, da si, mislim, da je bilo v drugem letniku, nekoč ob predstavitvi jaslic sedela zadaj na tleh in jokala. Ko sem prišla k Tebi in Te vprašala, kaj Te muči, si rekla, da se z nikomer ne moreš pogovarjati. Seveda so Te imeli Tvoji sošolci radi, a vendar ni bilo lahko najti sogovornika, ki bi bil kos Tvojemu bistroumnemu duhu. Zate je bilo vse, kar se je dogajalo okrog Tebe, neverjetno, vredno čudenja in raziskovanja, ni bilo zanimivih in nezanimivih, koristnih in nekoristnih stvari, saj si v vsem odkrivala nekaj čudovitega, novega, vse z lahkoto in iskrivostjo povezala v celoto in nemalokrat osupnila tudi nas, svoje učitelje.

V drugem letniku si se nam pridružila pri grščini in sama predelala snov celega prvega letnika, kot bi brala preprosto knjigo. Pa potem še z odliko maturirala iz grščine ter mi še po maturi poslala kup vprašanj, na katera bi še želela odgovor. Zate ni bilo lahkih in težkih predmetov, vse je bilo eno samo spoznavanje novega in meja ni bilo. Vesela sem bila zate, da si našla pristan v neskončnosti glasbe, saj se je zdelo, da je vse premalo to, kar si spoznavala samo v šoli.

Osupljivo je bilo, kako si svoje znanje z lahkoto delila med svoje sošolce, brez kančka samoljubja ali zavisti.

Nekje si napisala, da si meni kot učitelju grščine najbolj hvaležna, da sem ti povedala zgodbo o Ajantu; ne vem, draga Liza, zakaj Te je tako nagovorila ta zgodba o grškem junaku, ki je vse žrtvoval za svoje sorojake, bil vedno v prvi bojni vrsti, a ni nikoli prejel zaslužene zahvale in priznanja. Nasprotno, ostal je prezrt in drugi so uživali sadove njegovega truda.

Ker je svet znanosti, ki jo imaš tako rada, krut in ne bije vedno poštenega boja, Ti želim, da bi na svoji poti našla sogovornike, ki bi Te znali poslušati, Te razumeli in te podpirali, da bi našla veselje tako Tvoj um kot duša.

Vso srečo.

Kako uskladiti šolske obveznosti, izobraževanje na KGBL ter petje v Mladinskem mešanem zboru sv. Stanislava ŠKG?

Obveznosti sem usklajevala tako, da sem si na KGBL izbrala optimalen urnik, da sem lahko, kadar je zmanjkovalo časa, tudi v šoli delala domačo nalogo za harmonijo. Zdi se mi, da sem pri tem dobila dovolj podpore.

Lizini hobiji in najboljša družba

Moja najljubša družba so animatorji iz mojega oratorija in moje sestre. Poleg glasbe me veseli tudi branje, pisanje poezije, pisanje glasbe, spoznavanje grške kulture in spraševanje o tem, kako deluje svet.

Spodnja pesem je izpod Lizinega peresa:

Zvezde

Kot je Mali princ dejal,

lahko bi v zvezde me vkoval

in vsaka zvezda se smejala bo,

kot to le ti si znal.

Vsaka zvezda pošilja pozdrav

iz neskončnih daljav,

iz prostranih širjav

svoj obraz mi sanjav.

In se smeje;

oh, ko bi to znal.

Pričakovanja narekujejo odličnost

Liza ima občutek, da družba v Sloveniji od nikogar ne pričakuje prav veliko. Zna podpirati odličnost, predvsem na športnem področju, na akademskem pa se ji zdi, da so pričakovanja prenizka, da zmogli dosegati pravo odličnost.

 Lizini načrti za prihodnost so mnogoteri in raznoliki

»V življenju bi najraje delala veliko različnih stvari naenkrat. Študiram biotehnologijo, k čemur me je pritegnilo predvsem zanimanje za biologijo in kemijo. Študij sem izbrala v upanju, da bom čim bolje spoznala celico in celične procese skupaj z vsemi načini, na katere lahko te procese uporabimo za najrazličnejše stvari. Najprej bom končala fakulteto, nato pa se najverjetneje zaposlila v laboratoriju ali kje drugje, kjer bom lahko iskala odgovore na vsaj nekatera izmed vprašanj, ki si jih ves čas zastavljam.«

Bi rada še kaj dodala?

Moji sošolci iz ŠKG so super.

Z Lizo se je pogovarjala Lily Schweiger Kotar.