Zaključek preventivnih delavnic za dijake Škofijske klasične gimnazije

»Skupaj smo močnejši!« je misel, ki me spremlja po izvedbi zadnje preventivne delavnice, ki smo jih v preteklih treh mesecih izvajali na šoli za dijake vseh letnikov. Delavnice smo organizirali v želji, da podpremo zdrav osebnostni in socialni razvoj dijakov v času, ko se soočamo z mnogoterimi posledicami koronavirusa.

Na delavnicah smo se po posameznih razrednih skupnostih ukvarjali z ozaveščanjem naših lastnih čustev, misli in odzivov na stresne situacije ter stiske. Skupaj smo iskali načine, kako razvijati osebnostno prožnost, katera vedenja nam lahko pomagajo v težkih trenutkih in kako lahko pomagamo drug drugemu. Za vsak razred je delavnica trajala 6–7 šolskih ur, v razredu pa je bil prisoten tudi razrednik oz. razredničarka, saj smo želeli še posebej okrepiti in podpreti razredno skupnost. Za izvedbo delavnic se zahvaljujemo zunanjim sodelavcem iz Študijsko-raziskovalnega centra za družino, Inštituta za zaščito otrok Lunina vila in ISA inštituta.

Nekaj vtisov dijakov 1. in 4. letnika pa si lahko preberete spodaj:

Delavnice so bile zelo zabavne, veliko stvari smo se tudi naučili in spoznali marsikaj o sebi.

Delavnice so mi bile zelo všeč. V razredu je bilo dobro vzdušje in tudi vsebine delavnic so bile zanimive.

Zelo poučna in zabavna vsebina, vesel bi bil, če bi se ponovilo.

Petkova delavnica se mi ni zdela le kot en dan brez običajnih šolskih predmetov, ampak mi je dala neko drugačno perspektivo razmišljanja o lastnih čustvih. Okolje je bilo sproščujoče, vzdušje pa prijetno. V obdobju vseh dosedanjih “karanten” smo se morda malce pozabili – kljub sicer preobilici preživetega časa sami s seboj – poglobiti sami vase in razmišljati še z drugih zornih kotov, kot smo lahko o tem premišljali v petek. Menim, da je bila najbolj zanimiva aktivnost iskanje dobrih in slabih lastnosti naših staršev. Kljub siceršnji čisto “človeški” kritičnosti do njih sem kar težko našla kakšne lastnosti, dobre in slabe, katerim bi se moji starši najbolj približali. Ta petek mi bo ostal v lepem spominu, dan se mi je zdel kot opomnik, da moram pogosteje nameniti čas sebi, saj mi bo zdravo čustvovanje, ki ga razvijam ob življenjskih izkušnjah, pomagalo pri spopadanju s preprekami, pa kakršnekoli me bodo že doletele.

Vzdušje na petkovih delavnicah je bilo sproščeno, saj smo namesto pouka imeli zelo zanimiv program. Vsem je bilo všeč delo po skupinah. Ko smo pripovedovali o izkušnjah in človekovih lastnostih, smo vedno povedali več boljših kot slabših ter s tem ohranjali pozitivno naravnanost, ki nam je v tem času primanjkuje. Bolje smo spoznali svoja čustva in se o njih veliko naučili.

Delavnice so mi bile všeč, saj smo imeli namesto običajnega pouka zelo zanimiv program, pri katerem smo spoznavali svoja čustva. V delu po skupinah smo ob slikah predstavili svoja čustva in razmišljali tudi o čustvih naših staršev in bližnjih ter zakaj v situacijah odreagiramo tako, kot odreagiramo, in zakaj pride do “šumov” v komunikaciji. Za konec pa smo odigrali še zanimiv kviz, pri katerem smo ob opazovanju oči določene osebe ugotavljali, kaj oseba čuti.

Delavnice so se nama zdele zanimive in poučne. Profesorica je bila zelo zabavna, sproščena, pripovedovala je na zanimiv način. Preživeli smo zanimiv dan, ki je prekinil šolsko monotonost.

Delavnice so se nama zdele koristne, ker smo se lahko ozrli vase in se sproščeno pogovarjali o aktualnih temah. Všeč nama je bilo, da smo s tem dnevom razbili vsakodnevno šolsko monotonost.

Zbrala in zapisala: Maja Turšič, šolska svetovalna delavka

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.

Zavod sv. Stanislava Skip to content