Namesto da bi v torek zjutraj sedli v šolske klopi, se nas je osem škofijcev skupaj s šolsko koordinatorico projekta prof. Alenko Battelino in profesoricama Nasto Zupančič ter Bernardo Stenovec odpravilo proti severozahodu Nemčije na izmenjavo v okviru projekta Erasmus+, ki se zaključuje v tem šolskem letu. Z Brnika smo leteli v Frankfurt, nato pa pot do Dortmunda nadaljevali z najhitrejšim nemškim vlakom. V Dortmund smo prispeli okoli šestih popoldne, kjer so nas pričakale gostiteljske družine. Večer smo preživeli v toplih objemih njihovih domov.

V sredo zjutraj smo uradno otvorili našo izmenjavo na partnerski šoli Mallinckrodt Gymnasium. Tema projekta je Futur€nvironment, zato so naš program zaznamovale aktivnosti na temo ozaveščanja o okoljski problematiki; naš program je tako obsegal delavnice in razprave o onesnaževanju, globalnem segrevanju, ogljičnem odtisu in trajnostnem načinu življenja. Pri projektu sodelujejo dijaki šestih držav: Nemčije, Francije, Belgije, Škotske, Severne Makedonije in Slovenije. Najprej smo se morali spoznati z vsemi udeleženci, zato smo začeli z različnimi “icebreaking” aktivnostmi, nato pa nadaljevali z ogledom šole. Katoliška šola, ki jo obiskuje preko tisoč učencev, stoji v središču mesta. Imenuje se po redovnici Paulini von Mallinckrodt, ki je imela pomembno vlogo pri izobrazbi žensk konec 19. stoletja.

Dopoldne smo se udeležili delavnic na temo ohranjanja pitne vode in recikliranja odpadne embalaže, po kosilu pa smo se odpravili na “selfie tour” po mestu. V nacionalno mešanih skupinah smo odkrivali skrite kotičke mesta, ki na svoj način prispevajo k trajnostnemu razvoju in kvalitetnejšemu življenju. Dortmund je večinoma moderno mesto, saj je bilo med drugo svetovno vojno skoraj povsem uničeno z bombnimi napadi. Spada med najbolj zelena evropska mesta, z mnogimi parki, nasadi dreves in vrtovi. Tudi infrastruktura je moderna, z izjemo nekaj starih industrijskih poslopij, ki pa so jih zanimivo revitalizirali.

(Iza Medja in Eva Mlakar)

V četrtek smo se prebudili v rahlo deževno jutro, kar pa nam ni vzelo elana, saj smo želeli čim bolj izkoristiti vsak dan. V šoli smo imeli na voljo različne delavnice, nekateri izmed nas (Eva, Iza in Jurij) smo nadaljevali z delavnico, na kateri smo preučevali naš odnos do vode in kaj lahko naredimo, da jo ohranimo čisto. Na drugi delavnici sva Zarja in Ajda z ostalimi sodelujočimi razpravljali o problemih uporabe neobnovljivih virov energije in njihovih vplivov na okolje. Razmišljali smo o alternativnih virih energije in izzivih, ki nas čakajo pri prehajanju na bolj zelene vire. Komisiji Evropske unije smo napisali pismo, v katerem smo predstavili naš pogled na okoljsko problematiko in da mladim še zdaleč ni vseeno, v kakšnem svetu bomo živeli. Na delavnici o trajnostnem razvoju so se Anja, Ema in Neža skupaj z ostalimi najprej poučile o tem, kaj lahko sami naredimo za boljšo prihodnost, nato pa so posneli kratke videe, v katerih so pokazali navodila za izdelavo različnih predmetov iz odpadne embalaže.

Popoldne smo imeli na voljo tri različne delavnice; na delavnici Urban Future, ki sva se je udeležila Ema in Jurij, smo si ogledali, kako bi naša mesta lahko izgledala v prihodnosti, nato pa smo sodelujoči sami načrtovali in iz lepenke izdelali vsak svoje model “hiš prihodnosti”. Na delavnici gela za prhanje smo Zarja, Anja in Ajda izvedele nekaj novega o mikroplastiki, ki jo najdemo skoraj povsod, celo v šamponih in v vodi; nato smo same izdelale okolju prijazen gel za prhanje. Na tretji delavnici pa so se Eva, Iza in Neža skupaj z drugimi pogovarjale o prednostih uporabe trajnostnih vreč, nato pa so si okrasile vsaka svojo vrečko iz blaga.

(Jurij Martinčič in Zarja Pančur)

V petek zjutraj smo se z avtobusom odpeljali do nekdanjega velikega industrijskega mesta Oberhausen, kjer smo si v nekdanjem skladišču plina Gasometer ogledali razstavo »Fragile paradise«. Razstava je bila v treh nadstropjih, možen pa je bil tudi pogled na mesto z okolico s strešne terase. Cilj razstave je pokazati lepoto našega planeta, ki je vredna zaščite, hkrati pa tudi opozoriti na človekove posege v okolje (npr. onesnaževanje, pretirano izkoriščanje surovin in posledično izumiranje naravnih vrst idr.), ki ogrožajo naš raj.

V prvem nadstropju so bile na ogled različne slike našega planeta, njegova biodiverziteta in izjemne naravne danosti. V drugem nadstropju pa so bile slike našega planeta, uničenega zaradi globalnega segrevanja in različnih negativnih posegov človeka v okolje. Bili pa so podani tudi nekateri ukrepi in cilji za preprečitev nadaljnjega segrevanja. V 100 m visokem tretjem nadstropju je bila 20 m velika maketa Zemlje, na katero so projecirali različne videe. Tako smo lahko opazovali nastanek kontinentov, nastajanje ledu na širšem območju Antarktike in Arktike, pa tudi 24-urni pogled na današnjo Zemljo, kjer je bilo videti neštete poti letal in ladij, razsvetljenost mest, taljenje ledu … Z vrha stavbe pa se je videlo celotno mesto Oberhausen oz. Essen z okolico.

Po vrnitvi v šolo se je začela zaključna slovesnost. Najprej smo predstavili naše dejavnosti preteklih dni in si ogledali videe, narejene na različnih delavnicah, v katerih smo sodelovali; razstavljeni so bili tudi vsi naši izdelki. Sledil je še zaključni nagovor ravnatelja in podelitev certifikatov vsem udeležencem izmenjave.

Po tem smo imeli tudi manjšo pogostitev in še zadnje druženje s sovrstniki – z nekaterimi smo se tudi že poslovili (Makedonci, nekaterimi Nemci), z drugimi pa smo se srečali še naslednje jutro, ko so nas naše gostiteljske družine pripeljale do hotela, kjer so stanovali naši profesorji. Tam smo se od njih lepo poslovili in se jim zahvalili za gostoljubnost in vse, kar so nam nudili v času bivanja pri njih. Skupaj s profesoricami smo se nato odpravili do bližnje katoliške cerkve, kjer nam je profesorica Stenovec kratko predstavila njene značilnosti in zanimivosti. Ugotovili smo, da je cerkev urejena v gotskem slogu ter da prvi letniki ne vemo nič o umetnostni zgodovini. Imeli smo še skupno molitev, nato pa še nekaj prostega časa za zadnje raziskovanje Dortmunda.

Na izmenjavi smo preživeli veliko lepih trenutkov, potovanje in spoznavanje Nemčije je bilo zelo zabavno in zanimivo, spoznali smo nove prijatelje in se marsikaj naučili ter ustvarili, vendar smo se vsi veselili tudi vrnitve domov.

(Anja Dimnik, Neža Dolšak, Ema Koncilja in Ajda Ravnihar)