Na razstavi v Vrtcu Dobrega pastirja je tokrat na ogled slikarska razstava likovnih del, ki so nastala v (domači) likovni šoli. Gre za pregled slikarskih del na platnu, ki zaznamujejo obdobje odraščanja od 4. leta naprej.
Otroci se sicer v likovni šoli že prej srečajo s papirjem in barvnimi svinčniki, nadaljujejo z akvarelnimi barvami in risanjem na papir. Slikanje je tako naslednja stopnja, ki zahteva že nekaj več potrpljenja, je pa rezultat (lahko) zelo dober.
Za otroka je likovno ustvarjanje zelo pomembno. Sled, ki jo pusti pisalo na beli površini, je v otroškem svetu nekaj izjemnega, saj se dobesedno “nekaj ustvari iz nič”. Prve otroške risbe so zato polne navdušenja nad barvami, potezo, vtisi … Sledijo risbe, kjer skuša otrok s potezo svinčnika že zamejiti prostor in s tem ustvarjati red na beli ploskvi. Šele po teh barvnih “čira čara poskusih” se pojavijo prve oblike, krogi, postave.
Odgovori na vprašanje, koliko svobode in koliko usmerjanja otrok v tem času potrebuje, so različni toliko, kot so si različne pedagogike in njihove usmeritve. Mnenje očeta, ki predstavlja likovna dela svojih otrok na pričujoči razstavi je, da je svoboda zelo zaželena, zelo potrebna, ni pa absolutna. Rezultati so veliko tehtnejši, če je za vsakim likovnim delom naloga, ki ji otroci po svojih zmožnostih sledijo. Včasih tudi samo barvanje narisanega motiva, kar danes velja za nekreativno, lahko pripelje do samostojnejšega ustvarjanja.
Na razstavi lahko torej vidite pregled nekaterih uspelejši slikarskih programov, ki so jih ustvarili otroci med četrtim in enajstim letom starosti. Motivi so različni, od družine, do narave, tihožitja, kopije slike znanega slikarja … Vse pripomore, da se izoblikuje likovni pogled na svet. Važno je, da zna otrok v svojem okolju videti linije, barve, odtenke, kontraste, ostrine in mehkobe. Ukvarjanje z likovnostjo zato ni nikoli izgubljen čas, pa čeprav mnogi starši tako mislijo, kajti otrokom pomaga ustvarjati »koordinatni sistem« zaznave sveta.
Kako torej gledati omenjene slike?
Najprej kot zaključena likovna dela. Osnova, ki se je mora vsak otrok priučiti, je, da je vsaka slika celota. Zato je izdelana od roba do roba. To pa od otroka že zahteva trud in tudi vztrajnost. Nekatere slike so nastajale tudi več pedagoških ur. Zatem je pomemben vidik otrokovo navdušenje nad barvami. Koliko toplih in svetlih barv najdemo na slikah, lahko bi rekli, da gre za eksplozijo veselja, navdušenja in optimizma. Opazimo lahko tudi bolj ali manj zavedno uporabo kontrastov od svetlo temnega do komplementarnega. Končno lahko opazujemo tudi otroško željo po upodobitvi podrobnosti, ki jo velikokrat rešijo čisto po svoje, unikatno, presenetljivo.
Tudi vam in vašim otrokom želim veliko barvitih popoldanskih uric!
Jože Bartolj, profesor likovne vzgoje
