Včeraj zjutraj je bilo vse tako drugače. Prijazen pozdrav staršev ob adventni akciji nas je skozi igrišče pospremil v vrtec, kjer je velo neko prav skrivnostno vzdušje. V lučke odet napis “Sveti Miklavž, pridi” je razkrival, da je sveti mož zelo blizu.
Po zajtrku so vsi prisotni v vrtcu, pa tudi tisti, ki so morali ostati doma in so bili z nami povezani na daljavo, po ozvočenju prisluhnili radijski igri Pomoč Miklavžu, katere sporočilo nas je spodbudilo, naj delamo dobra dela in pomagamo drug drugemu, kajti to napolni srce z veseljem in srečo.
V avli so žarele oči, srca so bila hitreje, vznemirjenje je naraščalo … peli smo in klicali … Pozvonilo je. In vstopil je sv. Miklavž s svojim nebeškim spremstvom. Nagovoril nas je, kot zna in ve le on. Prav vse ve, ker nas je, kot je povedal, opazoval. Vesel je bil vsega lepega in dobrega in nas pohvalil, ni pa pozabil opozoriti tudi na tisto, za kar se bomo v prihodnje bolj potrudili.
Prinesel je cel koš daril, s katerimi ni obdaroval le otrok, ampak tudi tiste malo večje, ki še v srcu nosijo tudi kaj otroškega.
