Akademija, vaje, nastop v prazničnih oblačilih in vrtčevskih majicah, velik oder, polno gledalcev … – vse to je v zadnjih dneh odmevalo v našem vrtcu. Kakšno vznemirjenje in pričakovanje!
Prišel je trinajsti november. Uredili smo se. Njihove oči so žarele. Marsikatero lice je zalila rdečica. Pogumno smo stopili na »velik oder« ter v prečudovit mozaik slavnostne akademije dodali svoj kamenček. Prispevali smo nekaj, kar je tako zelo naše in imamo res radi – molitev v pesmi Sončece zjutraj kliče me in Sveti angel. Molitev, s katero začnemo skoraj vsako novo jutro v vrtcu. In nato smo razigrani odšli v nov dan, lovili smo žabice in jih nosili kazat …
»Lepo je bilo. Smo bili pomembni in še dobro, da smo nastopili, ker smo bili zelo dobri,« je »strokovno« ocenil eden od nastopajočih.
