Pred jesenskimi počitnicami smo se v petkovem dopoldnevu za slabo urico preselili v čas naših dedkov in babic. V pripovedi in starih ljudskih pesmih je bilo otrokom predstavljeno življenje, ki je teklo nedavno, tu, v naših krajih, a povsem drugačno, kot ga otroci poznajo danes.
Prireditev v medgeneracijskem duhu je povezoval naš zgovorni Pastirček, ki je prav prijazno poklepetal z našimi gosti o tem, kako so oni preživljali otroška leta. Izvedeli smo, da so včasih otroci zjutraj, še preden so odšli v šolo, peljali živino na pašo. In da otroci v tistih časih niso dobili v šoli tople in okusne malice, ampak so s seboj prinesli kos kruha ali jabolko. Veliko so delali na kmetiji, a znali so se imeti tudi luštno … So peli, plesali in ko so odrasli, so fantje radi dekletom zapeli podoknice. In tudi v vrtcu je ob zvokih harmonike zazvenela Odpiraj dekle kamrico. Za to priložnost sta se g. kaplan Martin in vzg. Urša preobleka v gorenjsko narodno nošo, ki sta jo otrokom tudi predstavila, in se zavrtela ob zvokih Golice. Gospodu Andreju, ki je danes raztegnil meh harmonike, pa so se v vrtcu tudi za vse zahvalili in se od njega poslovili in mu želeli lepo tretje življenjsko obdobje. Nato pa je plesišče postalo skorajda premajhno.
