Klasična izobrazba – pridobitev za vedno

Letos je seminar za profesorje Škofijske klasične gimnazije in vzgojitelje Jegličevega dijaškega doma potekal od 17. do 19. oktobra v Ljubljani in Preboldu, in sicer pod naslovom Klasična izobrazba – pridobitev za vedno. Namen seminarja je bil ponovno osvetliti enega ključnih elementov usmeritve Škofijske klasične gimnazije, to je njeno klasično naravnanost, in pokazati na vrednost humanistične izobrazbe v modernem času.

Vsebino četrtkovega popoldneva je pod naslovom Est Deus in nobis / Bog je v nas pripravil in vodil dr. Miran Špelič OFM, teolog, jezikoslovec, prevajalec in pedagog. Njegovemu predavanju v dvorani Matije Tomca je sledilo delo po skupinah, ki je vključevalo različne dejavnosti – od iskanja za delavce v vzgoji in izobraževanju posebej aktualnih latinskih pregovorov in rekov do branja in interpretiranja besedil cerkvenih očetov, ki so bili povezani tudi s slovenskim prostorom. P. Špelič je med drugim poudaril, da klasičnost pomaga razumeti, kaj se dogaja v človeku, in s tem podpira tudi dobre medosebne odnose. Dan smo zaključili s skupno večerjo in molitvijo.

Preplet vsebin drugega dneva je povzela misel Sapere aude! / Drzni si biti moder! Najprej so nam različne teme, od antičnega koncepta vzgoje in prenosa njegovih idealov v moderno dobo do konkretnih vsebin in pristopov pri pouku latinščine na ŠKG, predstavile profesorice latinščine in grščine dr. Dragica Fabjan Andritsakos, Maja Gril Juvan in Olga Osredkar. Predvsem je bil poudarjen še kako aktualen preplet med intelektom in duhom, znanjem in vzgojo; v vsem pa naj bo znanje celota, kar kliče k prehajanju iz enega področja/predmeta v drugega. Preseneti dejstvo, da so mladi v antiki pri 19 letih zbrali vojsko in branili Rim, torej so zgodaj dozoreli.

V nadaljevanju je Andrej Bartol moderiral zanimivo okroglo mizo z alumni in nekdanjim profesorjem Škofijske klasične gimnazije. Z nami so bili Marko Ham, minister svetovalec na veleposlaništvu RS v Ankari, Tim Prezelj, mikrobiolog, dr. Brane Senegačnik, klasični filolog in pesnik, mag. Sergej Valijev, klasični filolog in filozof, ter dr. Angela Thaler, zdravnica. Marko Ham je iz svoje izkušnje diplomata priporočil mladim učenje jasnega izražanja – jezikovnega in čustvenega –, kjer Slovenci zaostajamo  za drugimi narodi; Tim Prezelj je omenjal pomembnost nekakšnega »homo universalis-a« v današnji razdrobljeni družbi, ki poudarja samo individualnost; dr. Senegačnik kot profesor ni mogel mimo Aristotelove misli, da so korenine učenja (tudi latinščine in grščine) grenke, sadovi pa sladki, ter da nas klasični jeziki silijo k razmišljanju o pomenu misli in besed. Sergej Valijev je v latinščini kot Škofijec našel duhovno jedro in lepoto, danes pa jo razume tudi kot povezovalni element in protiutež razgrajenosti. Dr. Tahlerjeva je iz šolskih klopi v svoj poklic odnesla trening duha, ki je ključen za opravljanje njenega dela v operacijski dvorani. Dodala je, da je danes pomembno dodati človeški dodatek k faktografskemu znanju, saj nas v tem premagajo roboti. Humanistika ji je ponudila tudi odgovor na to, kako človek postaja bolj človeški, medtem ko ji je struktura (tudi jezika) pomenila neke vrste varnost.

Po kosilu smo obiskali Pokrajinski muzej Celje, kjer so nam pripravili voden ogled arheološkega razstavišča Celeia pod Knežjim dvorom – mesto pod mestom. S skupno sveto mašo smo zaključili dan.

Sobota je bila namenjen še bolj konkretnemu pristopu k obravnavani materiji, zato je nosila naslov Hic et nunc! / Tukaj in zdaj! Po jutranji sveti maši smo najprej prisluhnili Marjan Gorupu, ravnatelju Osnovne šole Prežihovega Voranca v Ljubljani, kjer imajo konkretno izkušnjo ne samo poučevanja latinščine, ampak tudi celostnega pristopa pri vzgoji in izobraževanju. Klasične vsebine na šoli nudijo otrokom notranjo moč, ki je še kako pomembna za kakovostno bivanje. Zanj je ključno globoko znanje, kar pomeni predvsem razumevanje stvari in procesov. Poudaril je, da je v njegovi praksi ravnateljevanja v središču pozornosti otrok in njegova celovitost. Poudaril je še, da je bistvo pedagoškega dela v klimi in ne v stroki. Mag. Nasta Zupančič in dr. Bojana Tomc sta nam predstavili primera dobre prakse, temu pa je sledilo delo po predmetnih skupinah, pri katerem so aktivi pripravili konkretne vsebinske predloge za izvedbo šolskih ur v tem šolskem letu. Seminar se je zaključil z besedo direktorja mag. Antona Česna.

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.

Zavod sv. Stanislava Skip to content