Vljudno vabljeni na dan odprtih vrat vrtca, ki bo v torek, 1. februarja 2022, ob 16.30. Potekal bo na daljavo.
V glasbeni šoli smo božični čas podoživeli na koncertu, ki je z ubranimi zvoki napolnil cerkev sv. Stanislava v torek, 11. januarja 2022.
V tem zgodovinskem trenutku /…/ bolj kot kdaj koli potrebujemo bratstvo. Bog nam ga omogoča, ko nam podarja svojega Sina Jezusa: to ni bratstvo lepih besed, abstraktnih idealov, nestalnih čustev … Ne. To bratstvo je utemeljeno na resnični ljubezni, ki zmore srečati drugega, drugačnega od sebe, so-čutiti njegovo trpljenje, se mu približati in poskrbeti zanj, čeprav ni del moje družine, mojega naroda, moje vere. Je drugačen od mene, toda je moj brat, je moja sestra. To velja tudi za odnose med ljudstvi in narodi: vsi smo bratje in sestre. Ob božiču obhajamo luč Kristusa, ki prihaja na svet in prihaja za vse, ne samo za nekatere. (papež Frančišek, nagovor Urbi et Orbi, božič 2020)
18. decembra se je sklenilo ustvarjalno in pestro življenje dr. Janeza Arneža (uradno: Ivan Alfonz Arnež), pronicljivega katoliškega intelektualca in slovenskega domoljuba, neutrudnega zbiralca kulturne dediščine slovenske emigracije. Njegovo življenjsko vodilo bi lahko strnili v naslednje besede: »Križ in slovenska zastava, vedno sem hodil za njima, nikoli nisem menjal strani.« Poglavitna zasluga Janeza Arneža je vzpostavitev arhiva Studia slovenica s pridruženo specialno knjižnico, katerega temeljno poslanstvo je ohranjanje pisne zapuščine narodnozavednih Slovencev v zamejstvu in svetu, še posebej tistih, ki so po drugi svetovni vojni zapustili matično domovino. Celotno dotakratno zbirko je leta 1991 prenesel v Slovenijo in je dobila svoj prostor v Zavodu sv. Stanislava, kjer je dr. Arnež vsa leta tudi stanoval s svojo ženo. Leta 2012 je arhiv Studia Slovenica trajno zapustil Katoliškemu inštitutu, ki odtlej skrbi za njeno ohranjanje in nadaljnji razvoj.
Toliko stvari se je odvijalo na festivalu Evropa Cantat na različnih odrih in za njimi, da je težko po koncu festivala povzeti vse. Tudi s časovno razdaljo je eno vendar jasno. Protagonisti tega dogodka so pevci in dirigenti. Za nami je šolsko leto, ki smo ga večinoma zaradi pandemije preživeli doma, zato kot amaterska ljubiteljica glasbe lahko rečem, da so oboji pokazali na tem festivalu ogromno, in ne morem drugega kot uživati ob obilici kakovostnih sporočil, ki so jih posredovali publiki v čudovitem tednu, ki je bil posvečenem zborovski glasbi.
V ponedeljek smo svoje sporočilo skupaj s sladkimi spodbudami predali zaposlenim na covid oddelkih različnih slovenskih bolnišnic, morda pa bo še koga od zdravstvenih delavcev doseglo tudi s tega mesta.
V preteklem tednu se je poslovil dr. Lovro Šturm, pravnik, publicist, nekdanji minister in nekdanji ustavni sodnik. V času urejanja pravnih razmerij med Nadškofijo Ljubljana in državo je s svojim pravnim svetovanjem pomembno pripomogel k ureditvi statusa Zavoda sv. Stanislava.
Zakon o dohodnini omogoča davčnim zavezancem, da sami odločate, komu boste namenili do 1-odstotni delež odmerjene dohodnine, ki ga država namenja za donacije upravičenim organizacijam. Davčni zavezanci lahko torej del dohodnine, ki ga od vas v vsakem primeru vzame država in ne pomeni nikakršne dodatne davčne obremenitve, preusmerite v donacijsko podporo upravičenim organizacijam. Med upravičenci za ta del dohodnine je tudi Zavod sv. Stanislava (dav. št. 13707787).
Veselimo se novice, da je med prejemniki nagrade Prešernovega sklada leta 2022 z Zavodom sv. Stanislava in njegovo zborovsko piramido neločljivo povezani skladatelj Damijan Močnik, ki je nagrajen za ustvarjalni opus vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe v zadnjih treh letih.
To so pomenljive besede prof. dr. Zvezdana Pirtoška, zdravnika nevrologa in profesorja kognitivnih nevroznanosti, ki podpirajo neštete pozitivne vidike petja. O njih je tekla beseda na okrogli mizi ob otvoritvi festivala Europa Cantat 2021, ki je potekal od 16. do 25. julija 2021 v Ljubljani. Na okrogli mizi so bili zbrani strokovnjaki z različnih področij, ki so predani zborovskemu petju in skupinskemu prepevanju. Govorniki so se osredotočili na prednosti, ki jih človeštvu prinaša zborovsko muziciranje, in izzive, ki jih je na to področje vnesla pandemija.
