Na simpoziju smo razmišljali o razvoju šolstva, vlogi kritičnega mišljenja, virtualnem svetu, podjetnosti, digitalni pismenosti ipd. Zanimalo nas je, katere so tiste veščine, ki jih potrebujemo za življenje v digitalni dobi, kako vrednotiti informacije, ki so nam dostopne, kakšen je svet danes, na kakšen način trendi, kot so virtualnost, mobilnost, digitalni svet idr., vstopajo v naša življenja in jih spreminjajo ter kako informacijsko-komunikacijsko tehnologijo v večji meri in bolj učinkovito uvesti v šolski prakso.

Simpozij sta otvorili dve plenarni predavanji na temo kritičnega mišljenja in digitalne dobe. Prvi je nastopil doc. dr. Nenad Čuš Babić, predavatelj na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru, ki je razmišljal o iskanju ravnotežja in odnosu med šolo in informacijskimi tehnologijami ter podal nekaj praktičnih usmeritev za delo v izobraževalnem procesu. Sledilo je predavanje doc. dr. Bruna Ćurka s Fakultete za humanistiko in družbene vede v Splitu, v katerem je predavatelj poudaril pomen kritičnega mišljenja v digitalni dobi.

Posebej pestro je bilo v petek. Začeli smo s tržnico izzivov in rešitev, na kateri so se predstavili najrazličnejši razstavljavci – ponudniki raznovrstnih digitalnih orodij in opreme, organizacije, ki se ukvarjajo z varno rabo interneta in pomočjo pri njegovi prekomerni rabi, izpostavili pa bi tudi številne primere dobrih praks v šoli, s katerimi so obiskovalce nagovorili tako naši kot zunanji osnovno- in srednješolski učitelji.

Poseben sklop “Med humanizmom in podjetnostjo” smo namenili tudi dijakom. V dvorani Matije Tomca so se med 4. in 7. šolsko uro zvrstili zanimivi predavatelji, ki so naslovne teme osvetlili z različnih zornih kotov. Prvi je o podjetništvu in kritičnem mišljenju spregovoril Matic Breznik iz društva Ustvarjalnik, sledilo je predavanje Tomaža Valjavca iz Microsofta o konkretnih spremembah na področju tehnologije in v družbi, Nejc Plohl, študent psihologije na Filozofski fakulteti v Mariboru, je predstavil fenomen t. i. “lažnih novic”, Tim Prezelj, naš nekdanji dijak in študent molekulske in funkcionalne biologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, pa je poudaril vlogo humanizma v naravoslovnih znanostih.

Popoldne smo nadaljevali razpravljalno. S predstavitvami prispevkov v omizju smo se seznanili z različnimi metodami in pristopi dela (npr. Montessori pedagogika, uporaba elektronskih preglednic pri razvijanju kritičnega mišljenja, vloga učitelja kot veznega člena med učencem in tehnologijo, razredne ure in vzgoja za kritično mišljenje ter odnos med tehnologijo, šolo, starši in otroki), predstavitvam pa je sledila tudi razprava, v kateri so sodelujoči osnovno- in srednješolski učitelji ter drugi obiskovalci imeli priložnost izmenjati svoja stališča, mnenja in poglede na obravnavane tematike.

V soboto smo s panelnima razpravama naslovili dva tematska sklopa – vpliv digitalnih medijev in vzgoja v digitalni dobi. V prvem delu smo razmišljali o ustvarjanju trajne mreže znanja, ki jo omogoča multimedijski način učenja in pomnjenja, zanimalo pa je nas tudi, kakšen je vpliv digitalnih medijev na čustveni, socialni in moralni razvoj otrok. V drugem delu smo si ogledali, kako prihodnost izobraževanja vidi Evropska unija, nadaljevali smo malo bolj kritično in kritično premislili kritično mišljenje, simpozij pa smo sklenili s prispevkom o tem, kako mediji vstopajo in vplivajo na življenja mladih.

Upamo, da so vsebine simpozija spodbudile kakšen (kritičen) razmislek, prebudile ustvarjalnega duha in prevetrile naše poglede na vzgojo in izobraževanje.